Kako izbrati psihoterapevta?
Enoznačnega odgovora na to ni. Pri izbiri psihoterapevta je potrebno upoštevati več različnih dejavnikov.
V Sloveniji so priznane štiri vrste psihoterapije, ki so si med seboj precej različne in zato so nekateri pristopi bolj primerni za obravnavo določenih stisk kot drugi. Primernost vrste terapije pa ni odvisna le od posameznikovih stisk, ampak tudi od posameznika samega – njegovih osebnostnih značilnosti, osebnih izkušenj itd., zato je mogoče, da nam vrsta terapije ne ustreza kljub temu, da je v splošnem primerna za obravnavo naših težav. Več o štirih vrstah psihoterapije, priznane v Sloveniji, lahko prebereš na naslednji povezavi.
Ključnega pomena za okrevanje je, da strokovnjak in uporabnik oz. klient vzpostavita dober odnos. Kakovosten, zaupen in sproščen odnos pomembno pripomore na poti do okrevanja.
Zelo pomemben (ali najpomembnejši) dejavnik pri izbiri psihoterapevta je njegova strokovna usposobljenost. V sklopu zdravstvenega sistema psihoterapijo lahko izvajajo psihiater, pedopsihiater in klinični psiholog, ki se usposobijo za izvajanje ene izmed priznanih vrst psihoterapije tekom specializacije. Prav tako lahko v centrih za duševno zdravje psihoterapijo izvaja psiholog, ki je zaključil usposabljanje iz ene izmed priznanih vrst psihoterapij. Preostali strokovnjaki in psihologi, ki niso zaposleni v centrih za duševno zdravje, lahko nudijo zgolj psihološko svetovanje. Več o posameznih vrstah strokovnjakov in razlikah med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo si preberi na naslednji povezavi.
Ko pa iščemo terapevta izven zdravstvenega sistema (samoplačniško), pa je še bolj ključno preveriti izobrazbo potencialnega terapevta. Poklic psihoterapevta v Sloveniji ni reguliran poklic, kar pomeni, da ni zakonske podlage, ki bi narekovala tudi zahtevano minimalno izobrazbo oz. usposabljanje psihoterapevtov. Krovna društva priznanih štirih vrst terapije imajo večinoma baze svojih akreditiranih terapevtov, vključno z njihovimi kontaktnimi podatki. Psihoterapevti v teh bazah so usposobljeni po določenih standardih, kar jim zagotavlja določeno kredibilnost. Vsi terapevti, ki so akreditirani v Sloveniji in zapisani v zgoraj omenjenih bazah, ter vsi klinični psihologi in (pedo)psihiatri imajo možnost delati kot zasebniki. Ti torej nudijo enako kakovostno in preverjeno obravnavo izven zdravstva. Vendar pa pomanjkanje regulacije izvajanja psihoterapije pomeni, da imajo možnost vodenja psihoterapevtske prakse tudi posamezniki z npr. certifikati, pridobljenimi po nekaj urnih spletnih tečajih. Tako izobraževanje zagotovo ne nudi zadostne usposobljenosti za izvajanje psihoterapije. Tovrstni izvajalci psihoterapije lahko nenamerno posamezniku škodujejo, namesto da bi mu uspešno pomagali. Temu se torej lahko izognemo s preverjanjem izobrazbe terapevta, preden gremo k njemu v obravnavo. Več o regulaciji psihoterapije v Sloveniji lahko prebereš tukaj.
V kolikor se odločimo samoplačniško poiskati pomoč, moramo upoštevati tudi ceno terapije in naše finančne sposobnosti.
Če po nekaj srečanjih ugotovimo, da nam terapevt ne ustreza oz. strokovnjak ugotovi, da bi bil bolj primeren pristop, za katerega sam ni usposobljen, lahko terapevta zamenjamo oz. nas trenutni priporoči drugemu. Ob sprejemu odločitve in dejanski menjavi psihoterapevta nam je lahko neprijetno. Bolj podrobno o tem, kdaj in kako zamenjati terapevta, lahko prebereš tukaj.
