K oblikovanju in ohranjanju stigme o duševnih težavah pripomore več različnih dejavnikov, kot na primer:
- stereotipi, predsodki in diskriminacija,
- ločevanje na »mi in oni« (npr. »mi, ki smo srečni in oni, ki so depresivni«),
- slabo ozaveščanje in izogibanje pogovorom o duševnih stiskah,
- zatiskanje oči pred resničnim dogajanjem (npr. zanikanje lastnih težav ali težav bližnjih),
- prepričanje, da se nam ali našim bližnjim to ne more zgoditi (npr. »jaz pa že nisem tako šibek, da bi razvil motnje hranjenja«),
- strah pred neznanim (npr. ne znamo si predstavljati, kako izgleda življenje z bipolarno motnjo),
- na videz neškodljiv humor, sleng ali šale (npr. »ti si zmešani norec«),
- neustrezno poročanje medijev (npr. po premieri filma Joker (2019) so ponekod zaznali velik porast predsodkov o duševnih težavah).
Vse zgoraj našteto tako pripore h krepitvi in ohranjanju stigme. Ko stigmo o duševnem zdravju (npr. »osebe z depresijo so samo lene«) sprejme celotna družba, v kateri živimo, pa pride do tako imenovane družbene stigme. Tako družba ločuje osebe s težavami v duševnem zdravju od preostalih, ki naj bi predstavljali »zgled«, kakršni bi »morali« biti. Ločevanje na zdrave in duševno bolne pa ponovno vodi v dodatno krepitev stigme v našem prostoru.
Tovrstno ločevanje in izogibanje ljudem s težavami v duševnem zdravju lahko predstavlja obrambo, s katero se posamezniki tolažijo, da jih duševna bolezen ne more doseči, saj se odvija daleč stran od njih. V resnici pa se vsak četrti Slovenec sooča s težavami v duševnem zdravju (npr. povišana stopnja stresa, anksioznost, depresija). Pri slovenskih otrocih, mladostnikih in mladih odraslih (še posebej študentih) težave v duševnem zdravju naraščajo. Veliko mladih se sooča z depresijo, anksioznostjo, motnjami pozornosti in hiperaktivnosti ter motnjami zaradi uživanja drog. Skoraj polovica ljudi pa ravno zaradi stigme ne išče potrebne pomoč.
Kako odpraviti stigmo si preberi tukaj.
