Telesna dejavnost je pomemben sestavni del zdravega življenjskega sloga, ki izrazito pripomore k ohranjanju telesnega in duševnega zdravja. Na primer, s sprehodom v naravi z bližnjo osebo lahko »ujamemo« štiri muhe na en mah, saj telesna dejavnost pripomore k telesnemu zdravju, izboljšanju našega duševnega počutja (npr. sproščujoč učinek narave in svežega zraka), krepitvi socialne mreže (npr. druženje ob telovadbi) in odmiku od tehnologije. Ob tem se telesna dejavnost ne navezuje le na športno udejstvovanje, ampak vključuje tudi vsakdanja opravila, npr. delo na vrtu, nošenje vrečk iz trgovine, igranje s hišnim ljubljenčkom itd.

Redna telesna dejavnost zmanjša verjetnost za razvoj mnogih kroničnih oziroma nenalezljivih bolezni ter prekomerne telesne teže. Krepi kosti in mišice, kar pozitivno vpliva na ohranjanje telesih zmožnosti in spretnosti. Pripomore tudi k zmanjšanju simptomov anksioznosti, depresije, hiperkinetične motnje (ADHD) in stresa, poleg tega pa krepi zmožnost spoprijemanja s stresom na bolj učinkovit način. Telesna dejavnost pozitivno vpliva na naše splošno počutje, samopodobo, kakovost spanca, spomin in pozornost. Redno gibanje tako dvigne kakovost našega življenja, saj preko telesne moči in vzdržljivosti krepimo tudi naš duševni um (npr. uvidimo, da lahko premagujemo ovire v življenju – tako telesne kot psihološke).

Ker imamo različne interese in se v življenju soočamo z različnimi fizičnimi omejitvami, duševnimi stiskami in razmerami, ki otežujejo izvajanje telesne dejavnosti, si izbiramo različne oblike telesne dejavnosti. Pomembno je, da si izberemo takšno telesno dejavnost, ki nas veseli, saj obstaja večja verjetnost, da bomo z njo nadaljevali tudi v obdobjih slabšega počutja ali natrpanega urnika. Začnemo lahko že z manjšimi dejanji, kot je na primer pometanje dvorišča in druga domača opravila, kasneje pa se pridružimo vodenim vadbam ali telovadbo obiskujemo s prijateljem. Če zaradi mnogih obveznosti nimamo časa za šport, lahko telesno dejavnost vključimo v naš vsakdan – npr. iz avtobusa izstopimo eno postajo prej, izberemo hojo po stopnicah namesto dvigala, sedenje prekinjamo z vmesnimi aktivnostmi (npr. sprehod do tiskalnika, steklenice z vodo) itd. Pri izbiri telesne dejavnosti nam lahko pomaga tudi osebni zdravnik ali pa nas napoti k primernemu strokovnjaku.

Koliko telesne dejavnosti potrebujemo za boljše duševno zdravje?

Da ima telesna dejavnost pozitiven učinek na vaše duševno zdravje, zadostuje že 30-minutna zmerna aerobna telesna dejavnost petkrat na teden, za katero je značilno, da poveča srčni utrip ter povzroči občutek toplote in zadihanost. V kolikor nam je lažje, lahko za začetek ta čas razdelimo na krajše enote, vendar naj bo enota dolga vsaj 10 minut, da dosežemo želen učinek. Bolj kot bomo telesno dejavni, več energije bomo imeli in bomo postopoma lahko prešli na daljši čas telesne dejavnosti.

Telesna dejavnost pomembno znižuje depresijo

Najnovejše raziskave kažejo, da redna telesna dejavnost zmanjša verjetnost za razvoj depresije, hkrati pa blaži simptome že obstoječe depresije. Telesna dejavnost namreč krepi naš imunski sistem, zmanjša stopnjo vnetij v telesu, poveča vnos kisika v možgane ter poviša sproščanje hormonov v možganih, ki nižajo depresivno počutje. Posledično se počutimo bolj umirjene, hkrati pa se dvigne naše duševno blagostanje. Z ohranjanjem rednega urnika telesne dejavnosti lahko izrazito zmanjšamo verjetnost, da bi se depresija ponovno pojavila.

Poskrbimo za telesno in duševno varnost ob telesni dejavnosti

Redna telesna dejavnost ima veliko pozitivnih učinkov na naše telesno in duševno zdravje. Ob tem moramo vedno poskrbeti za svojo varnost (npr. primerna obutev) in počutje (npr. pazimo, da ne presegamo svojih zmožnosti). Če opazimo, da je telesna dejavnost začela vplivati na naše vsakodnevno delovanje (npr. slabše opravljamo študijske ali delovne obveznosti) ali ne zmoremo zmanjšati količine telesne dejavnosti, brez da ob tem doživljali slabo vest ali stisko, je pomembno, da se o tem z nekom pogovorimo. Vse to so namreč lahko prvi pokazatelji motnje hranjenja, ki se imenuje bigoreksija nervoza.