Aktualno

Prihaja novo študijsko leto in s tem novi izzivi, (pre)izkušnje, lepi in ne tako lepi spomini, zato bi rada v tej objavi podelila s tabo, kaj sem se v roku treh let študija naučila oz. katera orodja bi sama potrebovala, da bi mi olajšalo prehod na čisto novo, sveže obdobje.

Hitro po začetku mojega prvega letnika so se mi začeli pojavljati občutki nekakšne samote v smislu oddaljenosti od doma, staršev. Ti občutki so me zelo težili in povzročili nekaj zmede v meni, tudi strah ali bom sploh zmogla. Ko gledam nazaj, kaj je bilo tisto, kar sem pravzaprav potrebovala slišati je bilo »Ej, nisi sama« in to ne samo v fizičnem smislu ampak da tudi drugi študenti doživljajo podobne stvari, ki jih lahko skupaj prebrodimo. 

Ta aspekt neke ločenosti med študijem se mi zdi zelo pomemben in tudi zelo pogost pojav med študenti, še posebej tistimi, ki se preselijo popolnoma v nov kraj, kjer je vse novo in nepoznano. Kmalu po teh občutkih pa se je zraven pridružil sram. Sram pred tem, da imam domotožje, sram pred tem, da ne znam čisto poskrbeti zase in najpomembnejši sram biti sam. Sram kot občutek že sam po sebi povzroči, da se želimo skriti pred drugimi, kadar pa se to pojavi ob občutku samote, odmaknjenosti, domotožju pa nas spravi v še bolj neprijeten položaj, ob katerem skoraj nimamo izbire kot te, da se popolnoma zapremo vase. »Ej, nisi sama« je stavek, ki je moj sram izjemno ublažil in začutila sem, kako je breme, ki sem ga nosila ob tem kar naenkrat postalo lažje. Kot sem že prej napisala, veliko študentov pogosto doživlja zelo podobne stvari in hecno je, da si vsak pri sebi misli, da je sam v tem in da je edini, ki se mu to dogaja. Deljenje teh občutkov, stisk, misli ni blagodejno samo zate, ampak tudi za drugo osebo, saj si medsebojno ustvarjata varen prostor, kjer je omogočeno predelovanje teh stvari, občutkom pa, da si slišan in razumljen in, kar je najpomembneje, da bo vse okej. 

Zavedam se, da je veliko lažje to napisati, kot pa to izvesti. Verjemi, da sem bila na točno tej točki pred tremi leti, ampak že samo zavedanje, da nisem edina, kljub temu, da še nisem delila teh stvari, mi je dalo upanje in neke vrste pogum, da sem pristopila v različne odnose s to temo in razbremenila drugega in sebe. Ob tej razbremenitvi se ni magično zgodilo, da so občutki osamljenosti kar odšli, ampak sem jih lahko pobližje spoznala ter se z njimi soočila, saj sem vedela, da se lahko obrnem na druge. 

Drug aspekt, ki je zelo povezan z občutki samote pa so občutki, stiske, misli, ki se lahko pojavijo v tem novem obdobju. V moji situaciji sem v samoti oz. kadar sem bila fizično sama odkrila ogromno osebnih stvari in s tem ogromno stisk, s katerimi se na žalost sama nisem znala spopasti. Tudi ko sem delila te stvari prijateljem nekako ni pomagalo, zato sem se odločila tudi za psihoterapijo. Kar ti želim tukaj sporočiti je, da če se kadarkoli počutiš, kot da je vsega preveč in se ne znaš spopasti s tem stiskami ne sam in ne z drugimi, ti predlagam, da raziščeš kakšna vrsta psihosocialne pomoči bi ti pomagala. V Sloveniji je že veliko vrst pomoči, ki ti lahko nudijo oporo in ti še bolj okrepijo občutek, da nisi sam. 

Po tem odstavku se lahko zdi, da je študij en velik strašljiv bavbav, ampak moramo pogledati tudi pozitivnejše vidike. Obdobje študija ti daje priložnost, da raziskuješ sebe, svoje želje, interese in skozi popolnoma novo obdobje razvijaš del sebe, ki mogoče prej sploh še ni imel priložnosti, da se izrazi. Res je, da študij predstavlja nek akademski stres in si ga lahko predstavljaš kot en sam kup obveznosti, ampak študij je tudi obdobje, ob katerem lahko razviješ spomine, ki ti bodo za vedno ostali v srcu, pristne odnose, katere boš še dolgo ohranjal in kar je meni študij najbolj okrepil je bil odnos, ki sem ga razvila do sebe. 

V tem obdobju si nekako prvič prav zares »svoboden«, kjer ni več nadzorovanja tvojih obveznosti, druženja in s tem se začne tudi zavedanje, koliko dejansko si vreden. Ker seveda ta pot ni najenostavnejša se mi zdi smiselno, da ti opišem, kako sem sama v tej »svobodi« izgradila odnos do sebe v študijskem obdobju. V prvi vrsti se je to začelo, da sem spoznavala različne osebe in s tem spoznavala, kaj je tisto, kar mi je pri osebi najbolj všeč in s kakšnim karakterjem se najbolj razumem. Poskusila sem različne stvari kot so različni hobiji, brala različne vrste knjig, hodila na različne izlete, tudi navsezadnje spoznala način učenja, ki mi najbolj ustreza. Preko vseh teh stvari se danes veliko bolj poznam kot sem se na začetku študija. 

Pri sebi sem tudi opazila, da mi je ta svoboda nekako povzročila, da sem v določenih aspektih svojega življenja morala stopiti izven svoje cone udobja. Saj veš, cona udobja je tisti prostor, kjer vidiš, kaj je na drugi strani, si tega želiš, ampak te tvoje notranje zavore malo ustavljajo, ker kljub temu, da ti je všeč, je zate nepoznano. To se je pri meni najbolj poznalo pri spoznavanju novih ljudi in tudi pri menjavi stanovanja, v katerem se nisem počutila najbolje. Od začetka mi je bilo zelo neprijetno spoznavati nove ljudi predvsem zaradi sramu in strahu pred ranljivostjo, ampak sem na faksu na srečo spoznala sebi podobne ljudi, ki so mi omogočili, da sem prek tega razvila samozavest, ki sem jo lahko prenesla še na ljudi izven fakultete. 

Verjamem, da boš tudi ti imel/a na svoji fakulteti veliko ljudi, ki bodo lahko potencialni prijatelji in si boste med sabo pomagali pri vseh stiskah, ki pridejo v kompletu imenovan študij. Drug del pa je menjava stanovanja in kar želim tukaj izpostaviti je, kako pomembno je, da poslušaš sebe, kako se ob določenih stvareh počutiš. Če ti nekaj ni všeč in imaš odpor do te stvari je dobro, da premisliš ali je zate dobro ostati na tej poziciji. To je lahko smer študija, kjer spoznaš, da to ni točno tako, kot si si zamislil/a in je mogoče menjava študija zate lahko zelo zdrava stvar. Pri meni je bilo to stanovanje in želja, da bi živela drugje z drugimi osebami. To odločitev sem kar dolgo premlevala, ker me je bilo strah, da če se odselim, da bo morda še slabše, ampak takoj ko sem sprejela to odločitev sem pri sebi začutila, da je bila to prava stvar, ki mi je v naslednjem letu zelo polepšala življenje, saj sem spoznala nove osebe, ki so mi še zdaj zelo blizu, čeprav ne živimo več skupaj.

Do zdaj sem govorila o življenjskih stvareh, ki pridejo ob študiju, zdi pa se mi pomembno tudi prikazati orodja, kako se spopasti s samim študijskim procesom. Zame je ta prehod iz srednje šole na faks bil kar stresen, saj si tukaj s svojimi obveznostmi prepuščen sebi. Postati moraš odgovoren, da se sam opominjaš, kaj je potrebno opraviti, poiskati orodja, načine in to je lahko za marsikoga zelo stresno. Sama sem v prvem letniku izgradila temelje, ki so mi pomagali, da sem skozi vsa tri leta uspešno napredovala in imela opravljene vse obveznosti. Ti temelji so izgledali tako, da sem si vzela čas, zapisala vse, kar je potrebno opraviti, roke obveznosti in izpitov in nekako s pomočjo drugih sošolcev uspela sprotno opravljati obveznosti. To pišem predvsem zato, ker se ti lahko pojavlja že prej opisana življenjska stiska, ki lahko hitro privede še do akademske stiske. Razumem, da se to morda sliši pokroviteljsko in če bi sama pred tremi leti brala te stvari bi si mislila, da je to »kr neki«, če se mi ne bi zgodilo, da se mi je v 1. letniku hitro nabrala gora obveznosti, ob katerih je bilo premalo časa, da bi vse opravila. In tako se je moja stiska povečevala. Zaradi te izkušnje sem zgradila temelje, ki mi še danes pomagajo. Za pomoč ti prilagam mini plonkec, kako izgraditi te temelje.

• Organiziraj! Zabeleži si vse datume, obveznosti, planiraj vnaprej, kdaj se začeti učiti. 
• Sprašuj! Sprašuj profesorje, sošolce … saj ti to omogoči, da prihraniš energijo in čas, namesto da bi moral sam iskati npr. po literaturi, pa sploh ne veš, kje začeti.
• Obveznosti opravljaj sproti! Tako lahko vsaj polovici stvari omogočiš kvalitetno pozornost in čas, ne da se obremenjuješ, koliko obveznosti te čaka. Morda ti vseh obveznosti ne bo uspelo opraviti, a s tem ni nič narobe, saj če se le da, si prihrani to stisko tako, da jih čim več opraviš.
• Kadar se ti zagozdi, prosi za pomoč! Ta del je meni velikokrat olajšal študijski proces, saj sem bila iskrena sama s sabo in si rekla, da res ne zmorem sama. S pomočjo sošolcev sem uspela razumeti snov, opraviti obveznost in to mi je pomagalo olajšati breme, ki sem ga ob tem čutila.
• Kvalitetno izkoristi prosti čas! Na ta način si boš lahko napolnil/a baterije, ki bodo pomagale pri tvoji motivaciji, disciplini in celotnemu študijskemu procesu. To ravnovesje med študiranjem in uživanjem ti omogoči popolno zlato sredino, kako študirati in ostati okej.

Kot vidiš je obdobje študija lahko v vseh aspektih zelo samotno ampak, če uporabimo to samoto in gremo izven svoje cone udobja, nas na drugi strani čakajo zelo lepe, pozitivne in prijetne stvari, ki nam pomagajo, da se počutimo bolje v svoji koži, smo samozavestnejši in ponosni na vse stopničke, ki jih prehodimo. In kljub temu, da si ti tisti/a, ki naredi ta korak, so ti v oporo lahko prijatelji, sošolci, psihologi, psihoterapevti, ki ta korak naredijo še lažji.

Ta prispevek mi je bilo zelo prijetno pisati, saj sem imela v očeh sebe izpred treh let in koliko vzponov in padcev se je medtem zgodilo, ki bi mogoče bili ob zavedanju stvari, ki jih poznam zdaj, malo lažji. Verjamem, da karkoli boš doživel/a na svoji unikatni poti, boš uspel/a prebroditi in ne pozabi: »Nisi sam/a«. 

Poslušaj svoje občutke, poskušaj nove stvari, poišči pomoč, če je potrebno in si čestitaj za čisto vsak mini korak, ki ti ga je uspelo prehoditi na tej poti. Želim ti veliko sreče ob vstopu v čisto novo obdobje, raziskovanju sebe in ustvarjanju čudovitih, pristnih spominov.