Aktualno
Zapisi naših ambasadorjev / 22. 2. 2023
ODVRŽENE MISLI – S KAKŠNIMI STISKAMI SE SOOČAMO ŠTUDENTKE IN ŠTUDENTI?
ODVRŽENE MISLI – S KAKŠNIMI STISKAMI SE SOOČAMO ŠTUDENTKE IN ŠTUDENTI?
ODVRŽENE MISLI – S KAKŠNIMI STISKAMI SE SOOČAMO ŠTUDENTKE IN ŠTUDENTI?
Študentsko obdobje prinaša številne stiske, ki niso nujno vezane le na študijski proces. S kakšnimi skrbmi in negativnimi mislimi se soočajo, so z nami anonimno delili številni študentje. Ti so na naši stojnici na različnih preteklih dogodkih odvrgli negativne misli v za to posebej pripravljeno skrinjico slabih misli. Spodaj jih nekaj povzemamo v kontekstu obdobja, imenovanega kot prehod v odraslost.
Biti študent, predvsem v današnji družbi, ni le učenje in zabava. V obdobju študija se mnogi študenti soočajo s stanovanjsko in finančno stisko, zaradi katere mnogi poleg rednega študija opravljajo študentska dela, kar lahko povzroči tudi časovne stiske.
Skrbi nas lahko glede študija samega – količina snovi, količina dela, lovljenje rokov oddaj. Dodatno nam lahko skrbi povzroča zaključevanje študija, postopek diplomiranja ali magistriranja zaradi obsežnosti in zahtevnosti tega projekta (“Bojim se diplome.”, “Ne bo mi uspelo magistrirati.”), prav tako nas lahko skrbi naša prihodnost po zaključku študija (“Nimam dovolj izkušenj, da bi dobila službo.”).
Stres zaradi študijskih obveznosti se nam lahko nakopiči do točke, ko se počutimo preobremenjeni in izgoreli, hkrati pa se naša preobremenjenost lahko začne odražati tudi v slabšanju našega fizičnega zdravja (“Konstantno me skrbi, da bom pregorela, dodatno pa me strašijo zdravstvene težave zaradi stresa.”).
Naštete stiske in težave niso redke, a obstaja mnogo načinov, kako lahko ravnamo preventivno za preprečevanje ali zmanjšanje možnosti nastanka stisk. Za uspešno opravljanje študijskih obveznosti je potrebna dobra organizacija našega časa, ob tem pa je potrebno znati postaviti določene osebne meje, ki nam omogočijo, da posvetimo študiju dovolj časa.
Poleg študiranja je pomembno najti ravnovesje tudi z druženjem. Zaradi prevelikega osredotočanja na študijske obveznosti lahko trpijo naši odnosi z drugimi. Če to vztraja dlje časa, lahko stike izgubimo, s tem pa se začnemo počutiti osamljeno (“Osamljen sem.”).
Zelo pogosto se zgodi, da študentje svoje družabne stike omejimo na primer v času izpitnih obdobij, vendar pa je pomembno, da po takem obdobju ponovno namenimo čas osebam, ki so nam pomembne.
Dodatne stiske nam lahko povzročajo družbeni odnosi sami. V obdobju študija postajamo bolj samostojni, odgovorni in neodvisni. Skupaj s tem se spreminjajo odnosi, ki jih imamo z našimi družinskimi člani, predvsem s starši. Ti odnosi se postopno spreminjajo v bolj odrasle, kar pa je lahko oteženo zaradi različnih razlogov. Nestrinjanja z enim samim članom družine (“Ne razumem se z očetom.”) lahko poslabša odnose tudi z drugimi člani. Odnosi z družino so pomembni, zato nam lahko poleg prerekanja v družini stisko po drugi strani povzroča tudi na primer skrb za zdravstveno ali duševno stanje članov (“Skrbi me, ker ima družinski član shizofrenijo”).
Pri soočanju s težavami z odnosi v družini, so nam lahko v veliko oporo prijatelji ali partnerji, ki nam resnično prisluhnejo in nudijo pomembno podporo, pa čeprav se sami s takimi težavami niso spoprijemali.
V tem obdobju nam postanejo zelo pomembni tudi naši partnerji, saj pri mnogih to obdobje vključuje tudi prve resne zveze. Večkrat se zgodi, da imamo z drugimi manj pogoste stike, ker svoj čas namenjamo ljubezenskemu partnerju. Zato nam lahko izguba teh odnosov ali že razmišljanje o tem, povzroča precejšnje stiske (“Bojim se razhoda s fantom, saj imam občutek, da sem brez njega sama.”). Tudi ko se soočamo s takimi stiskami, nam je v veliko pomoč, če se lahko obrnemo na bližnjo osebo. To je lahko družina, lahko pa (ponovno) vzpostavimo stik tudi s prijatelji, ki jim zaupamo.
Stiske, s katerimi se soočamo, predvsem če vztrajajo dlje časa, lahko negativno vplivajo tudi na našo samopodobo (na primer “Nisem vredna.”, “Ves čas mislim, da nisem dovolj dober.”, “Imam premalo samozavesti.”, “Sovražim se.”). Dolgotrajno soočanje s stisko negativno vpliva na naše vsakodnevno življenje (“Anksioznost močno vpliva na moje družbeno življenje.”).
Kako lahko poskrbimo za svoje telesno in duševno zdravje?
Če naše stiske poskušamo zatreti namesto nasloviti, se lahko še dodatno povečajo in kopičijo. Zato je zelo pomembno, da svojih stisk ne ignoriramo. Za svoje telesno in duševno zdravje lahko preventivno skrbimo preko vzdrževanja zdravega življenjskega sloga (zdrava in redna prehrana, zadostna količina spanca, telesna aktivnost ipd.).
Ker je študij obdobje, kjer se pogosto srečujemo s stresom, je zelo pomembno, da se naučimo učinkovitega spoprijemanja z njim. Pri tem so nam lahko v pomoč različne tehnike spoprijemanja s stresom in sproščanja ter čuječnost.
Ker so naši odnosi z drugimi zelo pomembni, je dobro, da znamo ohranjati kakovostne odnose, na primer preko učenja boljših načinov komuniciranja in aktivnega poslušanja.
Če pa ugotovimo, da so naše stiske postale za nas prevelike in imamo občutek, da se sami ne moremo več spopadati z njimi, je zelo pomembno, da čim prej poiščemo ustrezno pomoč. Za začetek je to lahko bližnja oseba, strokovno pomoč pa lahko poiščemo preko osebnega zdravnika, Centrov za duševno zdravje odraslih in drugih virov pomoči, ki jih najdete tukaj. Ker vemo, da se je včasih težko orientirati, je v veliko pomoč tudi interaktivna aplikacija Pot do pomoči.
Anja
Novice / 6. 2. 2023
Prva psihološka pomoč – kako prepoznati, pristopiti in pomagati osebi v duševni stiski
Prva psihološka pomoč – kako prepoznati, pristopiti in pomagati osebi v duševni stiski
Prva psihološka pomoč – kako prepoznati, pristopiti in pomagati osebi v duševni stiski
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se z duševnimi težavami srečuje že vsak četrti med nami, zaradi česar postaja problematika duševnega zdravja vedno večji javnozdravstveni izziv, tudi v Sloveniji. V praksi to pomeni, da vprašanje duševnega zdravja in preprečevanje duševnih motenj ni več samo stvar psihologov, (pedo)psihiatrov in drugih strokovnjakov s področja duševnega zdravja, pač pa zadeva vsakega, ki na takšen ali drugačen način prihaja v stik z osebo z duševno stisko. Nihče izmed nas ni povsem odporen na težave v duševnem zdravju, zato lahko pričakujemo, da se bodo tekom življenja pri vsakem pojavile težave na enem ali več področjih duševnega delovanja. In tako kot se lahko vsi srečamo z duševno stisko, smo lahko tudi vsi pomemben vir pomoči in podpore nekomu drugemu.
Še vedno se dogaja, da mnogokrat oklevamo, ko srečamo osebo v osebni stiski, saj ne vemo, kako naj pristopimo in pomagamo. To je pogosto povezano z občutkom, da za nudenje pomoči nimamo dovolj znanj in veščin. Vendar pa lahko vsak izmed nas pridobi ustrezna znanja in nudi psihološko prvo pomoč nekomu, ki je v duševni stiski. Gre za znanja o tem, kako prepoznati, pristopiti in pomagati osebi v duševni stiski, dokler ni na voljo strokovna pomoč. Tako kot znanja iz prve pomoči lahko namreč tudi znanja psihološke prve pomoči predstavljajo pomembno podporo ali celo rešijo življenje, saj temeljijo na strokovnih smernicah, ki so prilagojena splošni javnosti in ne potrebujejo posebnega predznanja. Pri tem je potrebno opozoriti, da so smernice lahko ustrezno izhodišče za osnovno ukrepanje, ne morejo pa nadomestiti strokovne pomoči.
Pri nudenju psihološke prve pomoči naj nam bo v pomoč akronim PPP, ki zaobjame tri temeljne korake.
- PREPOZNAVA – (pre)poznavanje znakov in simptomov duševnih stisk in nujnih stanj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje
Prvi korak pomeni, da smo pozorni na osebo pred nami. Osredotočimo se na (verbalne in neverbalne) informacije, ki nam jih oseba sporoča, ter na njene čustvene odzive. Na podlagi našega znanja o znakih in simptomih duševnih stisk potem presodimo, ali je oseba v stiski in ali potrebuje pomoč.
- PRISTOP – kako pristopiti k osebi, ki je v stiski in z njo vzpostaviti komunikacijo
Ko prepoznamo, da je oseba v stiki, pristopimo. Pri tem je ključno, da z osebo vzpostavimo ustrezno komunikacijo. Bolj kot iskanje “pravih besed” in dajanje nasvetov bo v pomoč, če bomo postavljali odprta vprašanja, pozorno in aktivno poslušali, sprejemali občutke druge osebe, jo bomo razumeli in poskusili pomiriti ter ji pomagali pri iskanju najbolj primerne rešitve.
- POMOČ – poznavanje oblik pomoči, ki jih lahko nudi okolica in strokovne službe; spodbujanje osebe k uporabi strokovnih virov pomoči
V tretjem koraku usmerjamo in spodbujamo osebo k iskanju ustrezne (strokovne) pomoči. Zato je pomembno, da tudi sami dobro poznamo vire pomoči in strokovne službe, ki obstajajo v naši okolici. Dobro je tudi vedeti, kakšno pomoč lahko prejme oseba pri posameznih strokovnjakih, da jo lahko primerno usmerimo. Hkrati pa ne pozabimo, da je včasih pomembna podpora že to, da smo osebi na voljo in da ji prisluhnemo.
Zaradi strahu pred stigmo, ki jo s seboj prinašajo težave v duševnem zdravju in duševne bolezni, ljudje pogosto odlašamo z iskanjem pomoči ali celo nikoli ne spregovorimo o svojih težavah, kar lahko bistveno poglobi duševno stisko in precej oteži proces okrevanja. Zato je pomembno, da se vsi prebivalci Slovenije ozavestimo o vsebinah s področja duševnega zdravja, se naučimo prepoznavati prve znake težav v duševnem zdravju pri sebi in drugih, se informiramo o virih pomoči v lokalnem okolju ter pravočasno ukrepamo (četudi potrebujemo le pogovor z bližnjim). Iskanje pomoči namreč ni znak šibkosti, pač pa poguma.
Sanja Tkalec, mag. psih.
Regijska koordinatorica za duševno zdravje
NIJZ OE Maribor
Kako sem se 10 let po obisku Informative znašla na Informativi v vlogi prostovoljke kampanje Nisi okej? Povej naprej.
Kako sem se 10 let po obisku Informative znašla na Informativi v vlogi prostovoljke kampanje Nisi okej? Povej naprej.
Kako sem se 10 let po obisku Informative znašla na Informativi v vlogi prostovoljke kampanje Nisi okej? Povej naprej.
Deset let je minilo odkar sem se kot bodoča študentka sprehajala po Gospodarskem razstavišču in pridobivala informacije o študiju, čeprav sem že od osnovne šole vedela, na kateri faks se bom vpisala in katero smer študija bom študirala. A vseeno smo se skupaj s kolegi na Informativo odpravili iskat nove informacije in spoznavati različne fakultete, klube in dejavnosti, branili pa se nismo niti zastonj svinčnikov, blokcev in hrane.
Letos sem se na Informativi znašla deset let kasneje. Z diplomo v žepu, magisterijem na poti, kakšnim sivim lasom več in izgorelostjo za sabo. Torej bolj modra, bolj odločna in predvsem bolj odrasla. Ah, če bi takrat vedela, kaj me bo čakalo v naslednjih desetih letih, bi se resno vprašala o določenih svojih odločitvah.
Kot prostovoljka in ambasadorka kampanje »Nisi okej? Povej naprej.« želim mlade pa tudi starejše ozaveščati o pomenu duševnega zdravja. Namreč še vedno se mi ne zdi povsem normalno, da je nekaj vsakdanjega, da greš k zdravniku zaradi zlomljene noge ali hudega prehlada, če imaš depresijo ali tesnobo pa si že videti kot nekdo, ki je padel z drugega planeta. Duševne stiske se lahko zgodijo vsakomur, tudi tistim, ki mislijo, da se jim nikoli ne bodo. Nekateri smo lahko bolj nagnjeni in drugi manj, a lahko pride samo ena težka preizkušnja v življenju ali pa dve, tri, deset, ki se naložijo in že se (ne)znajdeš v vrtincu depresije, tesnobe ali izgorelosti. Še posebej izgorelost je večkrat poimenovana kot bolezen trenutnega tempa in hitrosti življenja.
Na Informativi smo tako s stojnico želeli privabiti mlade, predvsem študente in jim povedati s čim se ukvarjamo. Da se ukvarjamo z informiranjem o duševnem zdravju, o razbijanju mitov in predsodkov in stigmatizaciji duševnega zdravja. Kot nekdo, ki so ga takšne teme vedno zanimale in kot nekdo, ki sem očitno že v srednji šoli plula proti diagnozi, ki sem jo dobila lansko leto, pa sem se tega seveda zavedala šele desetletje kasneje, bi bila za takšno stojnico v času mojega obiska, več kot hvaležna. Da dobiš informacije, kaj narediti, ko ne moreš vstati iz postelje, kako postaviti meje, da jih ne prekoračiš in naenkrat ne zmoreš ničesar več. In seveda informacije, kam se obrniti po pomoč, ko je vsega preveč. Ker ko enkrat doživiš to na svoji koži, imaš hitro občutek, da te nihče ne razume.
Nekateri mladi, še posebej pa njihovi starši, so bili nad našo stojnico res navdušeni. Imela sem občutek, da se sicer o tem še vedno premalo govori, a vseeno se ljudje zavedajo, da duševnemu zdravju še vedno pripisujemo premajhen pomen, marsikdo pa se je strinjal, da je še vedno preveč stigmatizirana in da je naša udeležba na takšnih dogodkih več kot potrebna. Da je to nekaj, kar zadeva vsakega izmed nas. In ko je prišlo na vrsto, da nam sporočijo lepo misel ali pa odvržejo nekaj slabega, kar jih v tistem dnevu bremeni, smo ugotovili, da večina lažje napiše nekaj slabega kot dobrega. Ni to grozno? Da živimo v svetu, kjer težko vidimo tudi dobre stvari? Da se večkrat počutimo slabo in tega niti ne znamo izraziti. Ko smo dobro, pa gre to kar mimo nas.
Ob srečanju z mladimi, starši, predstavniki visokošolskih zavodov, ki so se ustavili na našem prostoru, je prišlo do zavedanja, kako je duševno zdravje slabo zastopano v Sloveniji. Čakalne dobe na psihologa in psihiatra so večletne, psihoterapija ni regulirana in je samoplačljiva. In mi se še vedno sprašujemo, zakaj se marsikdo zateče po pomoč k prepovedanim substancam?
Čas je, da se začnemo pogovarjati o težkih temah, se zaupati drugim in razbijati stigmo. Vse to bi omogočilo hitrejše in večje premike na tem področju.
Naj zaključim s preprosto nalogo: vsak večer si en teden vzemite pet minut časa in zapišite 3 stvari, ki so vas v tistem dnevu razveselile ali ste za njih hvaležni. Zagotavljam vam, da se boste v trenutku počutili bolje.
Klavdija
Nisi okej? Povej naprej. na sejmu Informativa
Nisi okej? Povej naprej. na sejmu Informativa
S kampanjo se bomo udeležili 14. Informative – najbolj obiskanega sejma izobraževanja in poklicev. Mite in stigmo duševnega zdravja bomo razbijali v dvorani KUPOLA na Gospodarskem razstavišču v petek in soboto med 9. in 18. uro.
Upamo, da se nam pridružite in z nami podružite!
Na kmalu! 🙂
