Aktualno

Študentsko obdobje prinaša številne stiske, ki niso nujno vezane le na študijski proces. S kakšnimi skrbmi in negativnimi mislimi se soočajo, so z nami anonimno delili številni študentje. Ti so na naši stojnici na različnih preteklih dogodkih odvrgli negativne misli v za to posebej pripravljeno skrinjico slabih misli. Spodaj jih nekaj povzemamo v kontekstu obdobja, imenovanega kot prehod v odraslost.

Biti študent, predvsem v današnji družbi, ni le učenje in zabava. V obdobju študija se mnogi študenti soočajo s stanovanjsko in finančno stisko, zaradi katere mnogi poleg rednega študija opravljajo študentska dela, kar lahko povzroči tudi časovne stiske.

Skrbi nas lahko glede študija samega – količina snovi, količina dela, lovljenje rokov oddaj. Dodatno nam lahko skrbi povzroča zaključevanje študija, postopek diplomiranja ali magistriranja zaradi obsežnosti in zahtevnosti tega projekta (“Bojim se diplome.”, “Ne bo mi uspelo magistrirati.”), prav tako nas lahko skrbi naša prihodnost po zaključku študija (“Nimam dovolj izkušenj, da bi dobila službo.”).

Stres zaradi študijskih obveznosti se nam lahko nakopiči do točke, ko se počutimo preobremenjeni in izgoreli, hkrati pa se naša preobremenjenost lahko začne odražati tudi v slabšanju našega fizičnega zdravja (“Konstantno me skrbi, da bom pregorela, dodatno pa me strašijo zdravstvene težave zaradi stresa.”).

Naštete stiske in težave niso redke, a obstaja mnogo načinov, kako lahko ravnamo preventivno za preprečevanje ali zmanjšanje možnosti nastanka stisk. Za uspešno opravljanje študijskih obveznosti je potrebna dobra organizacija našega časa, ob tem pa je potrebno znati postaviti določene osebne meje, ki nam omogočijo, da posvetimo študiju dovolj časa.

Poleg študiranja je pomembno najti ravnovesje tudi z druženjem. Zaradi prevelikega osredotočanja na študijske obveznosti lahko trpijo naši odnosi z drugimi. Če to vztraja dlje časa, lahko stike izgubimo, s tem pa se začnemo počutiti osamljeno (“Osamljen sem.”).

Zelo pogosto se zgodi, da študentje svoje družabne stike omejimo na primer v času izpitnih obdobij, vendar pa je pomembno, da po takem obdobju ponovno namenimo čas osebam, ki so nam pomembne.

Dodatne stiske nam lahko povzročajo družbeni odnosi sami. V obdobju študija postajamo bolj samostojni, odgovorni in neodvisni. Skupaj s tem se spreminjajo odnosi, ki jih imamo z našimi družinskimi člani, predvsem s starši. Ti odnosi se postopno spreminjajo v bolj odrasle, kar pa je lahko oteženo zaradi različnih razlogov. Nestrinjanja z enim samim članom družine (“Ne razumem se z očetom.”) lahko poslabša odnose tudi z drugimi člani. Odnosi z družino so pomembni, zato nam lahko poleg prerekanja v družini stisko po drugi strani povzroča tudi na primer skrb za zdravstveno ali duševno stanje članov (“Skrbi me, ker ima družinski član shizofrenijo”).

Pri soočanju s težavami z odnosi v družini, so nam lahko v veliko oporo prijatelji ali partnerji, ki nam resnično prisluhnejo in nudijo pomembno podporo, pa čeprav se sami s takimi težavami niso spoprijemali.

V tem obdobju nam postanejo zelo pomembni tudi naši partnerji, saj pri mnogih to obdobje vključuje tudi prve resne zveze. Večkrat se zgodi, da imamo z drugimi manj pogoste stike, ker svoj čas namenjamo ljubezenskemu partnerju. Zato nam lahko izguba teh odnosov ali že razmišljanje o tem, povzroča precejšnje stiske (“Bojim se razhoda s fantom, saj imam občutek, da sem brez njega sama.”). Tudi ko se soočamo s takimi stiskami, nam je v veliko pomoč, če se lahko obrnemo na bližnjo osebo. To je lahko družina, lahko pa (ponovno) vzpostavimo stik tudi s prijatelji, ki jim zaupamo.

Stiske, s katerimi se soočamo, predvsem če vztrajajo dlje časa, lahko negativno vplivajo tudi na našo samopodobo (na primer “Nisem vredna.”, “Ves čas mislim, da nisem dovolj dober.”, “Imam premalo samozavesti.”, “Sovražim se.”). Dolgotrajno soočanje s stisko negativno vpliva na naše vsakodnevno življenje (“Anksioznost močno vpliva na moje družbeno življenje.”). 

Kako lahko poskrbimo za svoje telesno in duševno zdravje? 

Če naše stiske poskušamo zatreti namesto nasloviti, se lahko še dodatno povečajo in kopičijo. Zato je zelo pomembno, da svojih stisk ne ignoriramo. Za svoje telesno in duševno zdravje lahko preventivno skrbimo preko vzdrževanja zdravega življenjskega sloga (zdrava in redna prehrana, zadostna količina spanca, telesna aktivnost ipd.).

Ker je študij obdobje, kjer se pogosto srečujemo s stresom, je zelo pomembno, da se naučimo učinkovitega spoprijemanja z njim. Pri tem so nam lahko v pomoč različne tehnike spoprijemanja s stresom in sproščanja ter čuječnost.

Ker so naši odnosi z drugimi zelo pomembni, je dobro, da znamo ohranjati kakovostne odnose, na primer preko učenja boljših načinov komuniciranja in aktivnega poslušanja.

Če pa ugotovimo, da so naše stiske postale za nas prevelike in imamo občutek, da se sami ne moremo več spopadati z njimi, je zelo pomembno, da čim prej poiščemo ustrezno pomoč. Za začetek je to lahko bližnja oseba, strokovno pomoč pa lahko poiščemo preko osebnega zdravnika, Centrov za duševno zdravje odraslih in drugih virov pomoči, ki jih najdete tukaj. Ker vemo, da se je včasih težko orientirati, je v veliko pomoč tudi interaktivna aplikacija Pot do pomoči.

Anja