Kaj so psihosomatska obolenja?

Znano je, da telesno zdravje vpliva na duševno zdravje (npr. dolgotrajna telesna bolezen lahko negativno vpliva tudi na duševno zdravje). Prav tako pa tudi duševno zdravje vpliva na telesno zdravje, kar imenujemo psihosomatske bolezni oz. motnje.

Psihosomatske motnje so stanja telesnih bolezni oz. motenj, ki nimajo specifičnega organskega vzroka v telesu, ampak so posledica vpliva misli in občutkov posameznika na njegovo telo. Kljub temu, da te bolezni nimajo organskega izvora, je poleg obravnave duševnih vzrokov potrebno tudi zdravljenje telesnih simptomov. Najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj psihosomatskih motenj so anksiozna motnja ali depresija, telesna bolezen ali pretiran strah pred njo ter stresni ali travmatični dogodki.

Zaradi stigmatizacije duševnega zdravja je tudi pri psihosomatskih motnjah pogosto težko zagotoviti učinkovito in pravočasno zdravljenje.

Simptomi psihosomatskih motenj

Simptomi psihosomatskih motenj se navadno pojavijo, ko se znajdemo pod veliko količino stresa ali se hkrati soočamo z drugimi duševnimi stiskami ali boleznimi. Prvi simptomi psihosomatskih obolenj se najpogosteje kažejo preko naslednjih fizičnih znakov:

  • prekomerno potenje,
  • hitro utripanje srca,
  • napetost v mišicah,
  • neprijetni občutki v želodcu,
  • glavoboli.

Prav tako se stres lahko različno odraža pri ženskah ali moških. Pri ženskah se pogosto pojavijo znaki utrujenosti (ki ni posledica premajhne količine spanca), razdražljivost, občutek napihnjenosti v trebuhu in spremembe v menstruacijskih ciklih. Pri moških se pogosteje pojavijo občutki nelagodnosti v prsnem košu, povišan krvni tlak in spremembe v spolnem vedenju, kot npr. konverzijska motnja, motnja somatskih (telesnih) simptomov in tesnoba pred pojavom telesne bolezni (angl. Illness anxiety disorder).

Kaj storiti, ko prepoznamo znake psihosomatskih motenj?

Ko prepoznamo znake psihosomatskih obolenj je ključno, da čim hitreje obiščemo zdravnika in se z njim pogovorimo o svojih težavah − tako telesnih kot duševnih stiskah. Zdravnik bo presodil, kakšna terapija bi nam najbolj ustrezala in bila najbolj učinkovita.

O svojih težavah se lahko pogovorimo tudi z bližnjo osebo, ki ji zaupamo. Pogovor lahko deluje razbremenilno, saj si s tem pridobimo občutek varnosti, kar blagodejno vpliva na nivo stresa, s katerim se soočamo.

Za dolgoročno rešitev naših težav je potrebno tudi zmanjšati količino stresa in se ga naučiti učinkovito obvladovati. Pri tem si lahko pomagamo s tehnikami sproščanja.

Kako lahko pomagamo drugi osebi, če sumimo psihosomatska obolenja?

Če pri drugi osebi prepoznamo možne simptome psihosomatskih motenj, se z njo o tem obzirno pogovorimo. V pogovoru se ne osredotočamo na njene telesne simptome, temveč pozornost namenimo njenemu življenjskemu stilu. Predvsem je pomembno, da se pozanimamo o morebitnem stresu, ki ga oseba doživlja v različnih okoljih (npr. službi, medosebnih odnosih).

Prav tako osebo poskusimo pomiriti, vendar se izogibamo neutemeljenim obljubam ali obtožbam kot je: »Vse bo v redu, saj se dogaja zgolj v tvoji glavi.«. S takšnim pristopom lahko bližnjega odvrnemo od tega, da bi se nam še kdaj zaupal. Namesto tega raje rečemo: “Verjamem, da ti je trenutno težko, vendar lahko z ustrezno strokovno pomočjo omiliš znake, ki jih doživljaš.”

Za učinkovit pogovor si lahko pomagamo tudi s poznavanjem tehnik aktivnega poslušanja, jaz stavki ter dobrimi in pravili komunikacije.

Zdravljenje psihosomatskih motenj

Zdravljenje psihosomatskih motenj zajema dva dela:

  1. prvi del vključuje zdravljenje telesnih simptomov z ustrezno simptomatsko terapijo in
  2. drugi del zajema zdravljenje duševnih stisk, ki so privedle v razvoj psihosomatskih motenj.

Kljub temu, da je izvor telesnih simptomov psihološke narave, zdravljenje poteka na enak način kot v primeru, ko tovrstni simptomi ne izvirajo iz duševne stiske.

Kako lahko preventivno ravnamo proti razvoju psihosomatskih motenj?

Poiščemo pomoč

Če se soočamo z anksiozno motnjo ali depresijo, je najbolje, da čim prej poiščemo pomoč. Na ta način bomo lahko pravočasno pričeli s terapijo in negativne posledice za nas bodo manjše, vključno s posledicami za naše telesno zdravje.

Naučimo se tehnik obvladovanja stresa

Ko začutimo, da smo pod velikim stresom je najbolje, da pričnemo s sprostitvenimi tehnikami in načrtom za obvladovanje stresa. To lahko zmanjša verjetnost pojava psihosomatskih in drugih motenj, ki v nas še dodatno povečajo stopnjo stresa. Za hitrejšo prepoznavo dejavnikov, ki nam povzročajo povišan stres, je ključno, da smo iskreni do sebe in kritično presodimo vpliv, ki ga imajo različni stresni dejavniki na naše telesno in duševno zdravje.

Držimo se načrta okrevanja

Na poti okrevanja je ključno, da se držimo načrta okrevanja, ki smo ga določili skupaj s strokovnjakom, čeprav se nam v začetku lahko zdi nesmiselno in neučinkovito. Okrevanje je proces, ki traja dalj časa in se pozitivni učinki zdravljenja ne pokažejo nemudoma.