K ohranjanju in krepitvi stereotipov in posledično stigme pripomorejo vsi zgoraj našteti miti. Ko stigmo o duševnem zdravju in staranju sprejme celotna družba, pride do tako imenovane družbene stigme in starizma. Tako družba ločuje osebe s težavami v duševnem zdravju od preostalih, ki naj bi predstavljali »zgled«, kakršni bi »morali« biti. Ločevanje na zdrave in duševno bolne pa ponovno vodi v dodatno krepitev stigme v našem prostoru. Družbeni konstrukt staranja in duševne motnje je večina negativen, jezik, ki se uporablja za opis staranja starejših oseb in duševnih motenj nosi negativne konotacije, poslabšanja, obupa, upada, nekompetentnosti in odvečnosti.
Tovrstno ločevanje in izogibanje ljudem s težavami v duševnem zdravju lahko predstavlja obrambo, s katero se posamezniki tolažijo, da jih duševna bolezen ne more doseči, saj se odvija daleč stran od njih. V resnici pa se vsak četrti Slovenec sooča s težavami v duševnem zdravju (npr. povišana stopnja stresa, anksioznost, depresija).
Pri starejših odraslih tako težave v duševnem zdravju ostajajo neprepoznane in nezdravljene. Mnogi starejši ljudje trpijo zaradi depresije, izolirani od okolja in prepuščeni sami sebi. In, ti ne iščejo pomoči, prav tako ne njihovi svojci. Svojci zaradi preobremenjenosti s predsodki ne iščejo pomoči. Sramujejo se, da ima njihov starš težave v duševnem zdravju ali demenco in to prikrivajo pred okolico. Kar pomeni, da so ponotranjili družbeno stigmo in temu strokovno pravimo, da gre pri njih za stigmo zaradi asociacije. Lahko se prično izogibati obiskom, obolelemu omejujejo aktivnosti, kot tudi ne iščejo ustrezne pomoči. Družine oz. bližnje osebe lahko tudi menijo, da so same krive za nastalo situacijo, kar lahko vodi v nadaljnje prikrivanje težav ter nudenje neustrezne pomoči.
Oboleli vedno potrebujejo strokovno pomoč. Slednjo dobijo tudi njihovi svojci oz. bližnje osebe. Nujen je pregled pri zdravniku, ki bo ugotovil, kakšno je zdravstveno stanje njihove bližnje osebe in kako jo zdraviti ter omiliti v domačem okolju. Prav tako so razen zdravstvene pomoči na voljno tudi mnoge organizacije in viri pomoči, ki olajšajo stisko tako bližnji osebi kot svojcem.
Viri:
- American Psychiatric Association. Stigma, Prejudice and Discrimination Against People with Mental Illness. Washington, DC: American Psychiatric Association. Dostopno na: American Psychiatric Association – Stigma, Prejudice and Discrimination Against People with Mental Illness.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Nisi okej? Povej naprej. Arhiv spletišča. Ljubljana: NIJZ.
- Knežević Hočevar, Duška. Skupaj zmoremo: pripomočki za odkrit pogovor o stigmi in diskriminaciji v duševnem zdravju. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. Dostopno na: Priročnik Skupaj zmoremo.
- World Health Organization Regional Office for Europe. Mosaic Toolkit to End Stigma and Discrimination in Mental Health. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2024. Dostopno na: Mosaic Toolkit to End Stigma and Discrimination in Mental Health.
- Thornicroft, Graham, idr. The Lancet Commission on Ending Stigma and Discrimination in Mental Health. V: The Lancet, 2022, 400(10361), str. 1438–1480. DOI: 10.1016/S0140-6736(22)01470-2.
- Faculty of Old Age Psychiatry, Royal College of Psychiatrists. Suffering in Silence: Age Inequality in Older People’s Mental Health Care. College Report CR221. London: Royal College of Psychiatrists, 2018. Dostopno na: Suffering in Silence: Age Inequality in Older People’s Mental Health Care.
- Peisah, Carmelle, idr. An International Consensus Statement on the Benefits of Reframing Aging and Mental Health Conditions in a Culturally Inclusive and Respectful Manner. V: International Psychogeriatrics, 2023, 35(1), str. 13–16. DOI: 10.1017/S1041610222000473.
- Oreški, Suzana. Medijska stigmatizacija duševnih motenj. Predavanje na konferenci OMRA: Stiske današnjega časa – od strahu k pogumu, 10. oktober 2022. Program OMRA. Video posnetek. Dostopno na: YouTube posnetek predavanja Medijska stigmatizacija duševnih motenj.
- Oreški, Suzana. Portret oseb s težavami v duševnem zdravju v filmih in njihov učinek na zaznavo širše javnosti. V: Šprah, Lilijana (ur.). Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme: zdaj je čas, da znanje prenesemo v prakso! Ljubljana: Založba ZRC, 2022, str. 241–250. Dostopno na: Publikacija Založbe ZRC.
- Stanojević-Jerković, Olivera, Kolšek, Marko, Rotar-Pavlič, Danica. Dejavniki tveganega pitja alkohola pri slovenskih starostnikih: kvalitativna raziskava. V: Zdravstveno varstvo, 2011, 50(4), str. 249–258. Dostopno na: dLib.
- Agochukwu-Mmonu, Nnenaya, idr. Interest in Sex and Conversations About Sexual Health with Health Care Providers Among Older U.S. Adults. V: Clinical Gerontologist, 2021, 44(3), str. 299–306. DOI: 10.1080/07317115.2021.1882637. Dostopno na: Taylor & Francis Online.
- Ramovš, Jože, Ramovš, Ksenija. Preprečevanje zlorabe alkohola v starosti: priročnik za osebno ozaveščanje in vadbo. Spletna izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2023. Dostopno na: Inštitut Antona Trstenjaka.
- Substance Abuse and Mental Health Services Administration. Treating Substance Use Disorder in Older Adults. Treatment Improvement Protocol (TIP) Series No. 26, SAMHSA Publication No. PEP20-02-01-011. Rockville, MD: Substance Abuse and Mental Health Services Administration, 2020. Dostopno na: SAMHSA / NCBI Bookshelf.