Reševanje problemov nastopi takrat, ko rešitve ne moremo enostavno priklicati iz spomina, zato smo primorani uporabiti različne tehnike, da pridemo do konca problema. Kadar v življenju nastopijo problemi, jih lahko obravnavamo na različne načine. Vsak posameznik običajno uporablja vedno iste strategije reševanja problemov, izmed katerih so nekatere manj učinkovite (npr. vdanost v usodo, ignoriranje in zanikanje problema). Problematičnih situacij se je namreč bolje lotiti aktivno, npr. preko uporabe različnih tehnik reševanja problemov.
Sokratova vprašanja
KAJ?
Reševanja problemov se lahko lotimo tako, da si postavljamo različna odprta vprašanja in sami sebe vodimo pri razmišljanju, dokler ne odkrijemo rešitve. S tehniko Sokratovih vprašanj lahko raziskujemo naše ideje o vseh možnih rešitvah problematične situacije. Na ta način lahko preoblikujemo naše prvotno videnje situacije in pridemo do vpogleda, kako bi problem rešili. Sprašujemo se lahko: »Kako lahko drugače gledam na problem?«, »Zakaj (mi) je ta problem pomemben?«, »Zakaj razmišljam na ta način?«, »Kako lahko preverim ali je moje razmišljanje smiselno?«, »Katere so dobre in slabe stvari problema?«, »Kakšni so dokazi za in proti mojemu razmišljanju?«, »Kako sem prišel/a na to idejo?«, »Kateri so vsi možni načini, da rešim problem?«.
KAKO?
Ko se vsiljiva misel pojavi (npr. »Ne bom opravil/a izpita«), si lahko postavimo naslednja vprašanja:
| Vprašanje | Primer odgovora |
|---|---|
| »Kakšni so dokazi, da ta misel resnično drži?« | »Lahko se zgodi, da zaradi gneče na cesti zamudim na izpit.« |
| »Kakšni so dokazi proti tej misli?« | »Do sedaj sem uspešno opravil/a vse izpite.« |
| »Obstaja kakšna druga razlaga za to misel?« | »To sem pomislil/a, ker sem trenutno nervozen/a in me je strah izpita.« |
| »Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi? Ali bom preživel/a to situacijo?« | »Izpita ne opravim. Situacijo lahko preživim in izpit opravim na naslednjem roku.« |
| »Kaj je najboljše, kar se lahko zgodi?« | »Izpit opravim z odliko in bom nase ponosen/a.« |
| »Kaj je najbolj resničen možen izid?« | »Izpit bom opravil/a, saj sem se nanj dobro pripravil/a.« |
KDAJ?
Sokratova vprašanja so kot tehnika kritičnega mišljenja učinkovita tudi pri soočanju z vsiljivimi in negativnimi mislimi (npr. »Nihče me ne mara«, »Neumen/a sem«, »Nikoli ne bom dobil/a službe«). Te se pojavljajo nepričakovano, povzročajo anksiozne občutke in vplivajo na naše vedenje. S Sokratovimi vprašanji lahko vzpostavimo nadzor nad vsiljivimi mislimi in preverimo ali resnično držijo.
6 klobukov (De Bonova tehnika)
KAJ?
Pri reševanju problemov smo lahko ujeti le v en način razmišljanja in zaradi omejenosti ne pridemo do optimalne rešitve težave. Da bi razmišljali širše in bolj ustvarjalno, je na problem dobro pogledati iz več različnih strani, pri tem pa si lahko pomagamo z igrivo tehniko 6 klobukov.
KAKO?
| Barva klobuka | Značilnosti | Opis |
|---|---|---|
| Bel | objektivnost, nevtralnost | Zbira dejstva in dostopne podatke. Razmišlja kot robot, ki preverja informacije. Sprašuje se, kateri podatki so nam na voljo, kateri manjkajo, kje jih lahko dobimo … |
| Rdeč | čustvenost, intuicija | V razmišljanje vključuje različna čustva. Ravna se po občutku (npr. »Kako se počutim glede problema? Kako se počutijo drugi?«). Podaja opazke kot je »imam dober/slab občutek glede te rešitve«. |
| Črn | resnost, kritičnost, skeptičnost | Naslanja se na praktične izkušnje, logično presojo in kritično mišljenje. Je zelo previden in druge klobuke opozarja na nevarnosti, tveganja, stroške ter šibke točke. |
| Rumen | optimizem | Osredotoča se na dobre izide, prednosti, priložnosti in pozitivne vidike problema. Sprašuje se, kaj lahko odnesemo od (rešenega) problema. |
| Zelen | ustvarjalnost | Spodbuja ustvarjalnost, spremembe, tveganje in (osebno) rast. Podaja nove in drugačne ideje. Sprašuje se, kako lahko na problem gledamo iz drugačnega vidika in ali obstajajo druge možne rešitve. |
| Moder | globlje razmišljanje, razmišljanje o procesu reševanja problema | Je nadzornik celotnega procesa, saj vodi potek in skrbi za čas. Gleda na širšo sliko problema in reflektira o problemu. Vedno ga uporabimo na začetku, da problem jasno opredelimo (»Kaj je problem?«) in tudi na koncu, ko končamo z razmišljanjem (»Kako smo rešili problem? Kaj smo odnesli od njega?«). Na koncu poda jasne zaključke in določi načrt aktivnega reševanja problema. |
ZAKAJ?
Kadar smo ujeti v problem in dolgo časa ne pridemo do rešitve, lahko preko tehnike 6 klobukov načrtno in zavestno pomislimo na vse barve klobukov. Najprej z modrim klobukom opredelimo problem, nato si izberemo poljubno barvo drugega klobuka in si zapišemo vse, v kar nas ta klobuk spodbuja (npr. ko si nadanemo zelen klobuk, skušamo čim bolj ustvarjalno nizati vse ideje, ki nam pridejo na misel). Ko končamo z enim klobukom, si metaforično nadenemo naslednjega in ponovimo proces, vse do konca. Zaključimo zopet z modrim klobukom, s katerim jasno izpostavimo končno rešitev.
KDAJ?
Tehnika je učinkovita tudi pri skupinskem reševanju problema, kjer si vsak član skupine metaforično nadene klobuk svoje barve in razmišlja pod njegovim vplivom (npr. kdor nosi rdeč klobuk, postane zelo čustven). Vsi udeleženci se najprej naključno razporedijo po barvah klobuka. Moder klobuk jasno opredeli problem, s katerim se soočajo in oznani začetek procesa. Celotna skupina ima nato čas za samostojno nizanje idej glede na svojo barvo klobuka. Pri tem naj se člani razporedijo po prostoru, da ne slišijo razmišljanja drugega klobuka. Če je članov skupine več kot 6, naj en klobuk zavzame več članov. Ideje klobukov je dobro zapisovati sproti – najbolje kar z barvo svojega klobuka. Po nekaj minutah se člani premešajo in dobijo nove klobuke, vse dokler niso izkusili vseh barv klobukov. Na koncu vsi sodelujoči preberejo zapiske posameznega klobuka. Skupaj se nato dogovorijo, kako bi problem rešili, da bi upoštevali vse (oz. čim več) klobukov.
Modri prijatelj
KAJ?
Kadar svoj problem zaupamo drugim, se običajno počutimo lažje in pomirjene. S tem, ko naše skrbi in pomisleke oblikujemo v besede ter jih izrečemo na glas, lahko svoj problem vidimo bolj jasno. Kadar okoli nas nimamo osebe, ki bi nam prisluhnila, si lahko predstavljamo, da težave zaupamo navidezni osebi poleg nas. Tako sami sebe postavimo v vlogo »modrega prijatelja« – nekoga, ki je pameten, razgledan in odgovoren ter pozna odgovore na naša vprašanja. Lahko si predstavljamo, da pred nami stoji zaupljiva in modra oseba, npr. naš vzornik, strokovnjak, (stari) starši.
KAKO?
Da bi bila tehnika karseda učinkovita pri reševanju problema, je dobro, da si čim bolj resnično zamislimo spontan pogovor z modro osebo, ki smo si jo izbrali. Pri tem si predstavljamo resnične odzive druge osebe in njeno ravnanje, če bi bila na našem mestu. Dobro je, če je navidezni pogovor čim bolj iskren, izčrpen, sproščen in brez zadržkov. Ob koncu se odločimo, ali bomo sledili tem nasvetu ali pa nadaljujemo z iskanjem odgovora.
ZAKAJ?
S tehniko »modri prijatelj« lahko pridemo do rešitve naše problemske situacije, na katero brez navideznega dialoga ne bi niti pomislili.
