Težave v duševnem zdravju in staranje ne stigmatizirajo le ljudje okoli nas, temveč lahko te prevladujoče mite in stereotipe ponotranjimo (se z njimi poistovetimo, verjamemo vanje) in tako stigmatiziramo tudi sami sebe. Temu pravimo samo-stigmatizacija.
V kolikor verjamemo, da zaradi staranja naše počutje poslabša, da so starejši večino časa otožni, slabšega razpoloženja ter zaskrbljeni, potem smo prepričani, da je to naravni proces staranja in ne poiščemo ustrezne pomoči oziroma ne naredimo nič v smeri, da bi se naše počutje izboljšalo. V kolikor verjamemo, da je onemoglost tudi del staranja, potem ne bomo skrbeli za telesno zdravje in fizično moč, saj nima smisla.
Obravnavanje in prepoznavanje negativnih prepričanj in mitov, ki so jih starejši odrasli ponotranjili, je ključnega pomena za izboljšanje skrbi za duševno zdravje in splošno dobro počutje starejših odraslih. Pravilna diagnoza, zdravljenje in podpora lahko vodijo do veliko višje kakovosti življenja, tudi v kasnejših življenjskih obdobjih.
Samo-stigmatizacija ima globje razsežnosti, saj nam odvzame voljo za spremembe, prepričani smo, da se nekaj ne splača ter da nima smisla. Vendar raziskave dokazujejo, da se motivacija in volja do sprememb v življenju lahko ohranjata vse do pozne starosti, ter da so t. i. notranji vzgibi pomemben dejavnik pri spremembi življenjskih navad, ki nam lahko pomagajo pri dobrem počutju, funkcioniranju in vsakdanji samostojnosti.
Učinki (samo)stigme
Tako (družbena) stigma kot tudi samo-stigma imata številne negativne vplive na iskanje pomoči, okrevanje in kakovost življenja starejših oseb, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju. Vpliva na neodločnost pri iskanju pomoči, manjše sodelovanje pri zdravljenju in pesimizem glede možnosti okrevanja. Poleg tega negativni vplive (samo)stigme občutijo tudi na drugih področjih vsakodnevnega življenja, in sicer kot:
-
Zmanjšano upanje: manjša verjetnost, da se vztraja pri zdravljenju, težje vključevanje v družbo, iskanje pomoči.
-
Težave v odnosih: zapiranje vase in slabši odnosi z bližnjimi.
-
Nižja samopodoba: občutenje sramu, odvečnosti, brezupa, manjvrednosti in nezaupanja vase, izgube avtonomije.
-
Povečana osamljenost in izolacija.
-
Povečane težave v duševnem in telesnem zdravju.
-
Več težav pri delu: težave pri opravljanju študijskih ali službenih obveznosti.
-
Posmehovanje, nadlegovanje, ustrahovanje in nasilje s strani drugih.
Viri:
- American Psychiatric Association. Stigma, Prejudice and Discrimination Against People with Mental Illness. Washington, DC: American Psychiatric Association. Dostopno na: American Psychiatric Association – Stigma, Prejudice and Discrimination Against People with Mental Illness.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Nisi okej? Povej naprej. Arhiv spletišča. Ljubljana: NIJZ.
- Knežević Hočevar, Duška. Skupaj zmoremo: pripomočki za odkrit pogovor o stigmi in diskriminaciji v duševnem zdravju. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. Dostopno na: Priročnik Skupaj zmoremo.
- World Health Organization Regional Office for Europe. Mosaic Toolkit to End Stigma and Discrimination in Mental Health. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2024. Dostopno na: Mosaic Toolkit to End Stigma and Discrimination in Mental Health.
- Thornicroft, Graham, idr. The Lancet Commission on Ending Stigma and Discrimination in Mental Health. V: The Lancet, 2022, 400(10361), str. 1438–1480. DOI: 10.1016/S0140-6736(22)01470-2.
- Faculty of Old Age Psychiatry, Royal College of Psychiatrists. Suffering in Silence: Age Inequality in Older People’s Mental Health Care. College Report CR221. London: Royal College of Psychiatrists, 2018. Dostopno na: Suffering in Silence: Age Inequality in Older People’s Mental Health Care.
- Peisah, Carmelle, idr. An International Consensus Statement on the Benefits of Reframing Aging and Mental Health Conditions in a Culturally Inclusive and Respectful Manner. V: International Psychogeriatrics, 2023, 35(1), str. 13–16. DOI: 10.1017/S1041610222000473.
- Oreški, Suzana. Medijska stigmatizacija duševnih motenj. Predavanje na konferenci OMRA: Stiske današnjega časa – od strahu k pogumu, 10. oktober 2022. Program OMRA. Video posnetek. Dostopno na: YouTube posnetek predavanja Medijska stigmatizacija duševnih motenj.
- Oreški, Suzana. Portret oseb s težavami v duševnem zdravju v filmih in njihov učinek na zaznavo širše javnosti. V: Šprah, Lilijana (ur.). Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme: zdaj je čas, da znanje prenesemo v prakso! Ljubljana: Založba ZRC, 2022, str. 241–250. Dostopno na: Publikacija Založbe ZRC.
- Stanojević-Jerković, Olivera, Kolšek, Marko, Rotar-Pavlič, Danica. Dejavniki tveganega pitja alkohola pri slovenskih starostnikih: kvalitativna raziskava. V: Zdravstveno varstvo, 2011, 50(4), str. 249–258. Dostopno na: dLib.
- Agochukwu-Mmonu, Nnenaya, idr. Interest in Sex and Conversations About Sexual Health with Health Care Providers Among Older U.S. Adults. V: Clinical Gerontologist, 2021, 44(3), str. 299–306. DOI: 10.1080/07317115.2021.1882637. Dostopno na: Taylor & Francis Online.
- Ramovš, Jože, Ramovš, Ksenija. Preprečevanje zlorabe alkohola v starosti: priročnik za osebno ozaveščanje in vadbo. Spletna izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2023. Dostopno na: Inštitut Antona Trstenjaka.
- Substance Abuse and Mental Health Services Administration. Treating Substance Use Disorder in Older Adults. Treatment Improvement Protocol (TIP) Series No. 26, SAMHSA Publication No. PEP20-02-01-011. Rockville, MD: Substance Abuse and Mental Health Services Administration, 2020. Dostopno na: SAMHSA / NCBI Bookshelf.