Aktivno poslušanje

Je veščina poslušanja, s katero želimo resnično slišati sogovorca in razumeti sporočilo v ozadju besed. Aktiven poslušalec je pri tem nevtralen, neobsojajoč in vključen v pogovor (ne odplava z mislimi ali razmišlja o odgovoru). Svojo pozornost usmerja na govorca in njegovo doživljanje, pri tem pa ga ne prekinja s svojimi argumenti ali idejami.

• Bodi osredotočen: pri tem ni pomembna zgolj vsebina povedanega, ampak skušamo razbrati celotno doživljanje sogovorca.
• Spodbujaj: uporabljaš lahko pripombe, kot so: »ja, mhm, seveda, aha, jasno, a tako, razumem, nadaljuj, in potem …«.
• Bodi potrpežljiv, ne prekinjaj in omogoči tišino: z nekaj trenutki tišine drugemu daješ možnost, da pove vse, kar ga teži, ga ne priganjaš in mu daješ vedeti, da si tam zanj.
• Parafraziraj: bistvo sogovorčevih besed povzemi na svoj način in vprašaj, ali je tvoje razumevanje pravilno, na primer:
  • »Že dolgo časa me skrbijo rezultati mature. Strah me je, da ne bom dosegla dovolj točk za vpis na faks. Potem me bodo doma kregali in me imeli za nesposobno.« Parafrazirali bi lahko: »Če prav razumem, se bojiš, da na maturi nisi dosegla dovolj točk za vpis na študij, za kar meniš, da tvoji domači ne bodo dobro sprejeli?«
  • »S prijateljem sva se prejšnji teden grdo skregala in ne govoriva več. Sedaj ga pogrešam in rad bi se spet pogovarjal z njim.« Parafrazirali bi lahko: »Kot kaže ti je žal, da sta se s prijateljem sprla, zato bi se z njim rad pobotal?«
  • »Učitelj me ima na piki in me vsega obtožuje. Vedno dobim slabše ocene kot sošolci, ki znajo enako kot jaz.« Parafrazirali bi lahko: »Sliši se, kot da te učitelj ne obravnava pravično. Ali razumem pravilno?«

  Parafraziranje sogovorcu daje prostor za izpoved vsega, kar želi izraziti in kaže naše zanimanje zanj, hkrati pa spodbuja k nadaljnji komunikaciji in odpravlja šum v komunikaciji ali potencialne konflikte zaradi nerazumevanja drug drugega.

1. Postavljaj odprta vprašanja: običajno so to vprašanja na K (Kaj?, Kako?, Kje?, Kdaj?), s katerimi spodbujamo k prostemu govorjenju o težavi in pridobimo veliko informacij (npr. »Kaj si mislil/a s tem? Kako si to doživljal/a? Kaj si še želel/a povedati?«).
2. Bodi uglašen in reflektiraj čustva sogovorca: če v govorčevih besedah ali mimiki zaznaš morebitna čustva, se nanje skušaj uglašeno odzvati (npr. kadar govori o žalostnih izkušnjah, bodi empatičen in podporen v smislu »Žal mi je, da se ti to dogaja in na voljo sem ti, če me boš potreboval/a«). Pri uglaševanju si lahko pomagaš s tem, da se sam skušaš vživeti v to, kar ti pripoveduje drugi. Uporabiš lahko fraze kot so »Zdiš se mi …«, »Žalosten si, ker …«, »Videti je, da …« nato pa vprašaj ali je tvoje razumevanje pravilno (npr. »Imam prav? Ali razmišljam v pravo smer?«).
3. Upoštevaj neverbalno komunikacijo: dobro je, če smo s telesom obrnjeni proti sogovorcu, z njim ohranjamo očesni stik, občasno pokimamo ali se nasmehnemo njegovim besedam, nimamo prekrižanih rok …
4. Zaključi pogovor na podporen način: ob koncu pogovora se sogovorcu lahko zahvalimo, ker je z nami delil svoje težave in povemo, da cenimo njegovo iskrenost ter zaupanje. Če nam je prijetno, mu povemo, da smo za pogovor na voljo tudi v prihodnje.

Kadar zaznamo, da se nekdo z nami želi pogovoriti o zanj pomembni stvari. Za učinkovito aktivno poslušanje moramo zagotoviti mirno okolje brez motilcev. Če trenutno nimamo dovolj časa, da bi se lahko aktivno osredotočili na poslušanje ali pa nas težijo lastne težave, to sogovorcu povemo in se skupaj dogovorimo za kasnejši pogovor.

Kadar zaznamo, da se nekdo z nami želi pogovoriti o zanj pomembni stvari. Za učinkovito aktivno poslušanje moramo zagotoviti mirno okolje brez motilcev. Če trenutno nimamo dovolj časa, da bi se lahko aktivno osredotočili na poslušanje ali pa nas težijo lastne težave, to sogovorcu povemo in se skupaj dogovorimo za kasnejši pogovor.