Zaradi značilnosti današnje družbe je v zadnjem času uporaba digitalnih naprav močno prisotna v naših življenjih. To se je še okrepilo z izbruhom covida-19 do mere, kjer je naša neprestana dosegljivost preko digitalnih naprav praktično pričakovana in je že izključno en dan brez tehnologije prej izjema kot pa nekaj normalnega. Takšna povečana raba lahko hitro preraste v prekomerno in za nas škodljivo rabo naprav.

Posledice prekomerne rabe digitalnih naprav

Prekomerna raba digitalnih naprav ima lahko enega ali več neželenih učinkov na posameznika:

  • sedeč življenjski slog s premalo gibanja in telesne dejavnosti (več o tem tukaj),
  • nereden ritem spanja in primanjkovanje spanja (več o tem tukaj),
  • nezdravo prehranjevanje in zanemarjanje osebne higiene (več o zdravi prehrani tukaj),
  • upad motivacije za vsakodnevne dejavnosti,
  • poslabšanje šolskega uspeha ali delovne učinkovitosti,
  • poslabšanje odnosov z družino ali prijatelji,
  • zmanjšana sposobnost koncentracije,
  • tveganje za razvoj digitalne zasvojenosti.

Kaj je digitalna zasvojenost?

V mladostništvu in odraslosti lahko prekomerna uporaba digitalnih naprav sčasoma preraste v (nekemično oziroma vedenjsko) zasvojenost. O vedenjski zasvojenosti govorimo takrat, ko posameznik z določenim vedenjem (npr. igranjem videoiger) ne zmore prenehati kljub zavedanju, da mu to vedenje škodi. To vedenje prevzame središčno vlogo v njegovem življenju in postane prioriteta pred drugimi pomembnimi življenjskimi področji, kot so šola, delo, družina, prijatelji in interesne dejavnosti. Vzorci zasvojenosti se lahko pojavijo tudi ob različnih oblikah rabe interneta, kot so igranje videoiger, uporaba družbenih omrežij, spletno nakupovanje, spletne igre na srečo, spletna pornografija ali pridobivanje informacij na spletu. Digitalna zasvojenost je po svojem učinku lahko enako škodljiva kot zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi (drogami).

Obstaja več opozorilnih znakov digitalne zasvojenosti, med drugimi tudi:

  • poraba večine svojega prostega časa za določeno spletno aktivnost,
  • nenehno razmišljanje o spletni aktivnosti,
  • nezmožnost nadziranja ali prenehanja spletne aktivnosti,
  • negativna čustvena reakcija ob nezmožnosti dostopa do spletne aktivnosti,
  • izguba zanimanja za prejšnje hobije in prostočasne dejavnosti,
  • ogrožanje svojega učnega uspeha ali dela zaradi spletne aktivnosti,
  • izguba pomembnega odnosa zaradi spletne aktivnosti,
  • uporaba spletne aktivnosti za razbremenitev svojega negativnega razpoloženja.

Če si katerega od zgornjih opozorilnih znakov prepoznal pri sebi ali pri svojem bližnjem, si natančno preberi nasvete in usmeritve v nadaljevanju besedila.

Kako si lahko pomagam?

V kolikor čutiš, da ti pretirana raba digitalnih naprav povzroča stisko in škodljivo učinkuje na pomembna področja tvojega življenja (npr. na tvoje delo, zdravje ali odnose z družino), je zelo pomembno, da o tem spregovoriš in si poiščeš pomoč.

O svojih težavah lahko spregovoriš z osebnim zdravnikom, ki ti bo svetoval in te po potrebi napotil k ustreznim strokovnjakom. Obrneš se lahko tudi na najbližji  center za duševno zdravje, kjer deluje skupina strokovnjakov s področja duševnega zdravja.

Pogosto je koristno tudi, da svoje težave zaupaš kateremu od svojih bližnjih ali prijateljev, ki ti lahko nudijo oporo v tvojem domačem okolju in pri vsakodnevnih dejavnostih.

Nazadnje pa so ti lahko v pomoč tudi nekatere nevladne organizacije, ki nudijo pomoč prav na področju digitalne zasvojenosti:

Kako pomagati drugemu?

Ko prepoznamo, da nekdo od naših bližnjih pogosto uporablja digitalne naprave, se najprej vprašajmo, če ta oseba zares potrebuje našo pomoč. Tudi če nekdo za računalnikom redno preživi večji del svojega dneva, to še ne pomeni, da je digitalno zasvojen ali da doživlja kakršnokoli stisko. Če presodimo, da ima posameznik težave z uravnavanjem lastne uporabe digitalnih naprav in da problematika močno posega na druga pomembna življenjska področja, priporočamo, da se z njim najprej pogovorimo. Naš pristop naj bo razumevajoč in brez kakršnegakoli obsojanja in vzbujanja krivde. Naši morebitni predsodki in pretirana kritičnost lahko osebi zgolj škodujejo in poslabšajo naš odnos z njo. Izrazimo našo skrb in osebo vprašamo, če in kako ji lahko pomagamo. Pozanimajmo se o njenih digitalnih aktivnostih in o tem, na katere njene potrebe te aktivnosti odgovarjajo (npr. potreba po druženju, premagovanju izzivov, svobodnem odločanju itd.). Skupaj z osebo lahko načrtujemo, kako iste potrebe zadovoljiti z drugimi dejavnostmi, ki osebo veselijo. Koristno je tudi, da se o tematiki informiramo, npr. preko zanesljivih virov informacij na spletu.

Če kljub naši pomoči težave pri osebi vztrajajo, priporočamo, da se oseba posvetuje s strokovnjakom. Osebo lahko usmerimo na katerega od virov pomoči, ki so zapisani v razdelku Kako si lahko pomagam?

Kako lahko preventivno ravnamo proti razvoju digitalne zasvojenosti?

Brez digitalnih naprav si danes življenje težko predstavljamo. Digitalne naprave nam omogočajo povezovanje, iskanje informacij, preprosto navigacijo ter so mnogim nujno potrebne za opravljanje dela. Za zmanjšanje negativnih učinkov digitalnih naprav je pomembno, da se naučimo zdrave in premišljene rabe digitalnih naprav preden nastopijo težave, povezane s prekomerno rabo. O zdravi rabi digitalnih naprav in nasvetih zanjo si lahko prebereš na naslednji povezavi.