Pestra, uravnotežena in redna prehrana je pomemben del zdravega življenjskega sloga in koristi tudi duševnemu zdravju. Tako kot vsi organi tudi možgani za učinkovito delovanje potrebujejo stalen dotok potrebnih hranilnih snovi, ki jih dobimo s hrano.

Nekatera živila lahko dvignejo razpoloženje, raven energije in koncentracijo, druga pa lahko imajo nasprotni učinek. Na primer zadostno uživanje svežega sadja, zelenjave, oreščkov in polnozrnatih izdelkov v okviru uravnotežene mešane prehrane lahko zmanjša tveganje za nekatera stanja duševnega zdravja (npr. depresija), medtem ko uživanje hrane z veliko sladkorja in nasičenih maščob lahko poveča to tveganje.

Nekatera živila, ki jih vključujemo v našo sicer mešano in uravnoteženo prehrano, imajo lahko ugodne učinke na delovanje živčnega sistema in duševno zdravje na sploh, saj vsebujejo številne vitamine, aminokisline, beljakovine in druga koristna hranila kot na primer:

  • živila, ki vsebujejo veliko vitaminov skupine B, imajo lahko blažilni učinek na depresijo in razdražljivost: jetra, sveže iztisnjen pomarančni sok, mleko, sir, perutnina in rdeče meso;
  • živila, ki vsebujejo več razpoložljivega železa lahko pripomorejo k nastanku kemičnih snovi v možganih, ki uravnavajo počutje: rdeče meso, ribe, oreščki, semena, zelenjava (zlasti stročnice) in suho sadje (zlasti slive, rozine in marelice);
  • živila, bogata z omega 3 maščobami, so pomembna za delovanje možganov in pozitivno vplivajo na duševno zdravje: losos, tuna in skuša;
  • živila, ki so vir magnezija, lahko prispevajo k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter prispevajo k delovanju živčnega sistema: oreščki, polnozrnate žitarice, stročnice in zelena zelenjava, krompir, mleko, perutnina, pomaranče, banane in mineralna voda,
  • probiotiki v jogurtu in kislem zelju, lahko pomagajo pri absorpciji določenih hranil v telo.

Zdrav način prehranjevanja je več kot samo vrsta obroka

Ko govorimo o zdravem načinu prehranjevanja, najpogosteje pomislimo na način priprave in velikost posameznega obroka. Vendar je poleg tega pomembna tudi hranilna sestava obroka, način uživanja, velikost porcij in ritem prehranjevanja. Več o dvanajstih korakih do zdravega načina prehranjevanja si lahko preberete tukaj.

Enakomerna raven krvnega sladkorja pomaga preprečiti nihanja razpoloženja

Nihanja v ravni krvnega sladkorja lahko vodijo v nihanja razpoloženja, vključno z razdražljivostjo, utrujenostjo, nemirnostjo in slabšim razpoloženjem (npr. žalost, brezvoljnost). Visoko predelana živila in živila z visoko vrednostjo sladkorja povzročijo hiter dvig krvnega sladkorja. Tako smo za kratek čas polni energije, dokler vsa na enkrat ne poide in hitro postanemo razdražljivi ter zaspani. Zato je pomembno, da čez dan zaužijemo 4 do 5 hranilno polnovrednih obrokov, od katerih je zajtrk najpomembnejši, saj bistveno izboljša spominske zmožnosti, pozornost ter razpoloženje.

Zdravje našega črevesja vpliva na naše razpoloženje

Naše črevesje je polno živih mikroorganizmov ali z drugo besedo mikrobiotov. Raznolikost mikrobiotov je ključna za znižanje vnetja v našem telesu, ki je dejavnik tveganja za razvoj duševnih motenj (npr. depresije). To dosežemo z vlakninsko bogatimi polnovrednimi živili (npr. sveže sadje in zelenjava, žita, kaše, polnozrnati izdelki, stročnice, oreščki, semena). Po drugi strani je hitra in nezdrava prehrana povezana z blagim kroničnim vnetjem v našem telesu in tako poveča verjetnost za razvoj duševnih motenj.

Motnje prehranjevanja ali motnje hranjenja?

Motnje prehranjevanja niso sopomenka za motnje hranjenja. Pogosto jih lahko opazimo pred razvojem motenj hranjenja, vendar ni nujno, da se v le-te razvijejo ali da so znak duševne motnje. Med motnje prehranjevanja med drugim vključujemo neustrezne prehranjevalne navade, neredno uživanje obrokov, uživanje samo določene vrste hrane, pogosto nihanje telesne teže zaradi raznovrstnih diet. Več o motnjah hranjenja si lahko preberete na naslednji povezavi.

Več strokovnih in razumljivih informacij s področja prehrane najdeš na spletni strani Prehrana.si.