Miti o strokovnjakih duševnega zdravja

Psihologi in psihiatri so strokovnjaki z različnih področij. Psihologi imajo zaključen študij psihologije. Usposobljeni so za izvajanje psihometričnega testiranja in ocenjevanja, prav tako pa lahko nudijo psihološko svetovanje. Če opravijo tudi specializacijo iz klinične psihologije, dobijo naziv kliničnega psihologa in s tem lahko nudijo pomoč ljudem z osebnostnimi in duševnimi motnjami ter delujejo kot sodni izvedenci. Psihiatri pa imajo zaključen študij medicine ter specializacijo iz psihiatrije. Podobno kot klinični psiholog je psihiater usposobljen za zdravljenje osebnostnih in duševnih motenj, ne pa tudi za izvajanje psihološkega testiranja. Za razliko od kliničnega psihologa, nudenje psihoterapije ali svetovanja ni njegova primarna naloga (razen, če opravi dodatno izobraževanje). Prav tako psihiater, za razliko od psihologa, lahko predpiše zdravila.

Kako izbrati najbolj primernega strokovnjaka zase, lahko ugotoviš s pomočjo te povezave: https://nisiokejpovejnaprej.si/kam-po-pomoc/strokovnjaki/.

Med strokovnjaki za duševno zdravje in duševne motnje so psihiatri res edini, ki lahko predpisujejo zdravila, vendar ni nujno, da jih predpišejo vedno. Če nas k psihiatru napoti naš psiholog je verjetno prav z razlogom, ker meni, da bi nam zdravila pomagala. V kolikor je psihiater naš prvi stik s strokovnjakom duševnega zdravja ni nujno, da nam predpiše zdravila. Psihiater se namreč na podlagi pregleda in upoštevanja več dejavnikov odloči, katera oblika zdravljenja je najbolj primerna za nas in nam tako predpiše:

1. samo zdravila,
2. samo psihoterapijo, ali
3. tako zdravila kot psihoterapijo.

Psihologi in psihiatri se dolga leta izobražujejo, da niso pozorni samo na besede klienta, ampak tudi na obrazne izraze, geste in način govora (ton, glasnost in katere besede so poudarjene). Psihologi in psihiatri ne berejo misli, ampak so le posebej pozorni na premike, glas in druge načine sporazumevanja za boljše razumevanje klienta. Zato je pomembno, da svojega psihologa ali psihiatra popravimo, če se o čem zmoti.

Po odločitvi za obisk strokovnjaka za duševno zdravje veliko ljudi pričakuje, da bodo spet dobro že po prvem ali prvih nekaj obiskih. Mnogo stvari v današnjem svetu je dosegljivih v manj kot dveh dneh (npr. dostava paketa). Terapija je dolgotrajen proces, s katerim nam terapevt pomaga postopno razviti strategije za uspešno spopadanje z življenjem. Pri tem je potrebno tudi veliko vložene energije in potrpežljivosti z naše strani. Skratka, psihologi ne popravijo ljudi, temveč pomagajo ljudem, da “popravijo” sebe.

Res je, da večino ljudi začne študij psihologije iz želje pomagati ljudem. Vseeno pa je psihologija zelo široka znanost. Le del študentov psihologije se odloči za kariero v psihoterapiji ali klinični psihologiji, ostali pa se usmerijo v druga področja, kot so šolska psihologija, kadrovska služba, raziskovanje itd. Torej se študenti v mnogo primerih odločijo, da ne želijo izvajati terapije in se posledično zanjo tudi ne izobrazijo. Vseeno psihoterapevti in klinični psihologi, ki imajo znanja za nudenje pomoči, potrebujejo prosti čas in zasebno življenje, da se odpočijejo in tako poskrbijo tudi za svoje duševno zdravje.

Tako kot za druge študijske smeri se tudi za študij psihologije ljudje odločajo iz zelo različnih razlogov. Nekateri se odločijo za študij v želji nuditi pomoč ljudem v stiski, nekateri zaradi zanimanja za širšo psihologijo (procese učenja, socializacije, pozornost itn.). Spet drugi se odločijo za študij psihologije zaradi preteklih izkušenj s težavami v duševnem zdravju, zaradi katerih želijo izvedeti več o tem ali pa so tako spoznali pomembnost pomoči, ki jo nudijo psihologi. Kljub temu, da skozi študij psihologije psihologi spoznajo veliko načinov skrbi zase in svoje duševno zdravje, pa to še vseeno ne pomeni, da se lahko sami spopadejo z duševnimi stiskami ali motnjami, če le-te nastopijo.