Biti duševno zdrav ne pomeni samo ne imeti duševne bolezni, ampak gre za širše stanje. Poleg odsotnosti duševnih motenj, duševno zdravje zajema tudi pozitiven odnos do sebe in drugih, učinkovito soočanje z življenjskimi izzivi, občutek sreče, smisla in zadovoljstva, optimizem, sposobnost soočanja z ovirami ter prispevanje k družbi. Duševno zdravje tako poleg telesnega in socialnega zdravja predstavlja sestavni del celostnega zdravja posameznika.
Duševno zdravje je razumljeno kot kontinuum z dvema dimenzijama – duševna motnja in duševno blagostanje. Kontinuum pomeni, da se lahko duševno zdravje nenehno spreminja od pozitivnega k negativnemu polu ali obratno. Ker ga sestavljata dve med seboj povezani, vendar ločeni sestavni dimenziji, je duševno blagostanje lahko prisotno kljub obstoječi duševni motnji in obratno. Duševno blagostanje vključuje pozitivno počutje (npr. sreča, zadovoljstvo, pozitivna samopodoba), dobre odnose z drugimi (npr. empatija in razumevanje soljudi) in sposobnost obvladovanja življenja (npr. dojemanje svojega življenja kot smiselnega). Navpična os duševnega blagostanja se giblje od nizko izraženega duševnega blagostanja v spodnjem delu, do visoko izraženega duševnega blagostanja na zgornjem delu grafa. Vodoravna os duševnih motenj pa zajema različne stopnje duševnih težav, in sicer od izraženih simptomov duševne motnje do odsotnosti duševne motnje na desni strani.
Duševna motnja tako ni ovira za občutenje blagostanja (npr. oseba z anksioznostjo lahko doživlja veliko zanosa in ustvarjalnosti). Prav tako se lahko zgodi, da posameznik brez duševne motnje le redko doživlja pozitivna čustva (npr. veselje, ljubezen), ne tvori pomenljivih medosebnih odnosov in svojega življenja ne vidi kot smiselnega, ter ima tako nizo duševno blagostnje.
Glede na dvojni kontinuum duševnega zdravja lahko ločimo 4 skupine, po katerih razvrščamo ljudi glede na njihovo duševno zdravje in prisotnost oz. odsotnost duševne motnje. V splošnem velja, da ima oseba v zgornjem desnem okvirju (visoko duševno blagostanje in odsotnost duševne motnje) najvišjo stopnjo duševnega zdravja, med tem ko oseba, ki se nahaja v spodnjem levem okvirju (nizko duševno blagostanje in prisotnost duševne motnje) pa ima najnižjo stopnjo duševnega zdravja. Ob tem se posameznik tekom življenja lahko premika v vse smeri na sliki glede na različne dogodke, ki jih doživlja v življenju.
Spreminjanje posameznikovega položaja na kontinuumu je odvisno od več dejavnikov, npr. oseba lahko navzgor premakne zaradi prihajajoče poroke z ljubljeno osebo, vse bolj desno pa se pomika v procesu zdravljenja duševne motnje. S preventivo in skrbjo za svoje duševno zdravje lahko zmanjšamo verjetnost za razvoj duševne motnje in zvišamo svoje blagostanje.
