Kaj so nasilje, zloraba in zanemarjanje?
Zloraba starejših oseb, znana tudi kot nasilje nad starejšimi, je enkratno ali ponavljajoče se dejanje oziroma opustitev ustreznega ravnanja, ki se zgodi v okviru kakršnegakoli odnosa, v katerem obstaja pričakovanje zaupanja, ter povzroča škodo ali stisko starejši osebi. Takšna oblika nasilja pomeni kršitev človekovih pravic in vključuje fizično, spolno, psihično in čustveno zlorabo, finančno in materialno zlorabo, zapustitev, zanemarjanje ter resno okrnitev dostojanstva in spoštovanja (SZO).
Nasilje in zlorabe starejših se pojavljajo se v različnih oblikah in okoljih, vključno v domačem okolju, znotraj družin, v negovalnih ustanovah, na javnih mestih in v zdravstvu, povzročajo pa ga lahko prav tako različni akterji, vključno z družinskimi člani, svojci, negovalci, zakonitimi skrbniki in zdravstvenimi delavci.
Nasilje nad starejšim odraslimi je razširjen, kompleksen in naraščajoč problem javnega zdravja in človekovih pravic, njegove posledice pa so slabšanje počutja, socialno-ekonomskega položaja, številne zdravstvene težave ali celo smrt starejših.
Vrste nasilja in zlorab ter kako jih prepoznamo
Nepojasnjeni padci in poškodbe, opekline in modrice na neobičajnih mestih, ureznine, vidne sledi prstov ali druge sledi fizičnega omejevanja.
Med fizično nasilje lahko prištevamo tudi prisilno hranjenje, prisilno umivanje.
Med psihično nasilje sodijo ustrahovanje, grožnje, ignoriranje, infatilizacija starejše osebe, omejitve njenega gibanja, preprečevanje osebnih stikov, preprečevanje opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, ignoriranje njenih potreb, itn.
Med psihično nasilje sodi tudi zanemarjanje starejše osebe, ki je lahko podhranjena ali dehidrirana brez vzroka, ki bi bil povezan z boleznijo, ima neustrezno oskrbo ali higieno. Pri starejši osebi je opaziti preležanine, izpuščaje, nezdravljene poškodbe, slabo ravnanje z zdravili in pripomočki žrtve (neoznačene steklenice zdravil, ni zobne proteze, očal, slušnega aparata, invalidskega vozička ipd.), neupoštevanje receptov oz. predpisane terapije.
Pri žrtvah spolnega nasilja pogosto lahko opazimo strgano, umazano, okrvavljeno spodnje perilo, boleče uriniranje, težave pri hoji ali sedenju zaradi analnih ali genitalnih bolečin.
Starejša oseba, ki je žrtev spolnega nasilja, doživlja duševne stiske, ki se lahko kažejo kot nenavadno ali agresivno vedenje, jok, regresivno vedenje (močenje postelje), motnje hranjenja, ipd.
Pri ekonomskem nasilju so starejši lahko žrtve kraje denarja ali jemanja denarja, zlorabe bančnih kartic, ponarejanja dopisov, prisile k podpisu pogodbe, napeljevanje h kupovanju kripto valut ali pripomočkov in prehrambnih dodatkov, ki izboljšujejo telesno in psihično zdravje.
Lahko se pojavijo nenavadne bančne dejavnosti, ki so v nasprotju s sposobnostjo starejše osebe, žrtve več ne prejemajo bančnih izpiskov in finančne dokumentacije na dom, obstajajo oporoke ali drugi dokumenti, ki naj bi jih sestavili, a njihove vsebine sploh niso razumeli. Manjkajo njihovi dragoceni predmeti, npr. medalje, pokali, priznanja, ipd.
Vpliv zlorab na duševno zdravje starejših
Zlorabe starejših ljudi – naj gre za psihično, fizično, ekonomsko, spolno ali drugo obliko zlorabe – lahko močno prizadenejo duševno zdravje in vsakdanje delovanje.
Starejša oseba, ki doživlja zlorabo, se pogosto počuti prestrašeno, zmedeno in tesnobno. Lahko postane vznemirjena, slabo ali neredno spi in se prehranjuje, izgubi zaupanje vase in v druge ter se težko osredotoča na vsakdanje opravke.
Pogosteje se pojavljata tudi depresija in občutek nemoči, oseba se lahko umakne od drugih, se izogiba stikom ali se težko pogovarja o tem, kar doživlja. Zaradi strahu ali sramu lahko poškodbe ali druge znake zlorabe celo razlaga kot nezgodo ali napačno interpretira resničnost dogajanja.
Kaj lahko storim, če se počutim ogroženo ali če me skrbi za nekoga drugega?
Če se počutite ogroženo ali sumite, da nekdo doživlja nasilje ali zlorabo, je prvi in najpomembnejši korak iskati podporo in pomoč.
Pogovorite se z nekom, ki mu zaupate
Pogovor z zaupanja vredno osebo – s sorodnikom, prijateljem ali sosedom – lahko zmanjša občutek osamljenosti in vas opogumi, da poiščete nadaljnjo pomoč.
Prijavite nasilje pristojnim institucijam
Nasilje ali sum na nasilje lahko prijavite osebno, po telefonu ali e-pošti.
Institucije so dolžne sprejeti in preveriti tudi anonimne prijave.
-
Policija: pokličite 113 ali obiščite najbližjo policijsko postajo.
-
Center za socialno delo: z njihovo pomočjo lahko poiščete dodatno podporo in zaščito.
-
Okrožno tožilstvo: lahko sprejme prijavo in sproži preiskavo.
Vsaka oseba, ki ima informacije o zlorabi ali nasilju, jih lahko prijavi – tudi če ni neposredno žrtev.
Poslušajte in podprite osebo, ki doživlja nasilje
Če se vam nekdo zaupa, je pomembno, da:
-
prisluhnete brez obsojanja,
-
pokažete razumevanje in spoštovanje,
-
ne poskušate žrtve »rešiti« sami, temveč jo podprete pri iskanju strokovne pomoči.
Pomembno je, da osebo spodbujate, da ostane v stiku z vami ali drugimi zaupanja vrednimi osebami in da ne ostaja sama s svojo stisko.
V Sloveniji obstajajo različne oblike pomoči in podporne službe, kjer lahko poiščete informacije, svetovanje ali zaščito.
Kam po pomoč?
-
116 123 – Zaupna telefona Samarijan & Sopotnik (24 ur/dan, brezplačno).
-
(01) 520 99 00 – Klic v duševni stiski (19:00 – 7:00).
-
080 11 55 – Društvo SOS telefon – SOS telefon za žrtve nasilja v družini in intimnih odnosih (24 ur/dan, brezplačno). Poleg telefonske podpore nudijo tudi psihosocialno svetovanje, pomoč psihoterapevtke, podporne skupine in spremstvo na institucije.
-
Psihosocialna pomoč v nevladnih organizacijah, kjer mnoge nudijo svetovanje, informacijsko socialno podporo ter psihološko pomoč.
-
Telefonska ali spletna svetovalna mesta – kontaktni podatki so na voljo na portalu Podprimo starejše.
Če se počutite čustveno preobremenjeni ali imate občutek, da vam je težko, poiščite pomoč tudi pri zdravstvenem osebju, osebnem zdravniku ali svetovalcu, ki vam lahko pomaga pri naslednjih korakih.
Viri:
-
Age UK. (b. d.). Phone scams. https://www.ageuk.org.uk/information-advice/money-legal/scams-fraud/phone-scams/
-
Klun, M. (2023). Nasilje odraslih otrok nad starši: Odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje (doktorska disertacija). Fakulteta za varnostne vede.
-
Kerbler, B., Sendi, R., & Hrast, M. F. (2017). The relationship of the elderly toward their home and living environment. Urbani Izziv, 28(2), 96–109. https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-en-2017-28-02-002
-
Mezinec, A., Robnik Levart, M., Stanojević Jerković, O., & Gabrijelčič Blenkuš, M. (ur.). (2025). Duševno zdravje in destigmatizacija starejših: Zbornik prispevkov srečanja. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/publikacije/dusevno-zdravje-in-destigmatizacija-starejsih/
-
World Health Organization. (2024). Abuse of older people. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/abuse-of-older-people