Tvegano pitje v starosti

Zmerno pitje pri starejših moških in ženskah pomeni največ eno alkoholno pijačo na dan. Ena pijača ustreza približno 3,5 dl piva, 1,5 dl vina ali 0,4 dl žgane pijače.

Takšna količina pri večini zdravih starejših ljudi običajno ne povzroča večjih težav, če nimajo zdravstvenih omejitev in ne jemljejo zdravil, ki se z alkoholom nevarno kombinirajo.

Nekatere raziskave kažejo, da je dolgotrajno zmerno pitje lahko povezano z manjšim tveganjem za razvoj demence, vključno z Alzheimerjevo boleznijo, ter z določenimi koristmi za srce in ožilje. Vendar si vse študije glede tega niso enotne, zato teh učinkov ne moremo razumeti kot zagotovljenih ali kot razlog za začetek pitja.

Pomembno je tudi poudariti, da morebitne koristi veljajo predvsem za ljudi, ki so alkohol pili zmerno že prej. Ni priporočljivo, da nekdo začne piti alkohol šele v starosti zaradi domnevnih zdravstvenih koristi.

Učinek alkohola je zelo individualen – nekateri ga prenašajo slabše kot drugi, še posebej zaradi starosti, bolezni ali zdravil.

Tvegano pitje (približno 8 do 14 pijač na teden) nima enakih posledic pri vseh ljudeh. Pri nekaterih se težave ne pojavijo, pri drugih pa lahko že takšna količina alkohola škoduje zdravju. Tveganje je odvisno od starosti, zdravstvenega stanja, zdravil, ki jih oseba jemlje, in drugih dejavnikov.

Prekomerno pitje alkohola (več kot približno 14 pijač na teden oziroma več kot 30 pijač na mesec) je povezano s škodljivimi posledicami za zdravje. Med njimi so večje tveganje za depresijo, slabši medosebni odnosi, težave pri vsakodnevnem delovanju ter slabši spomin in druge miselne sposobnosti. Povezano je tudi z večjim tveganjem za prezgodnjo smrt. Tveganja so lahko prisotna tudi pri ljudeh, ki sicer nimajo drugih pomembnejših zdravstvenih težav.

Povečano pitje alkohola v starosti pogosto ni naključno, temveč je povezano z različnimi življenjskimi, socialnimi in psihološkimi dejavniki. Pri nekaterih ljudeh alkohol ni več predvsem del druženja, temveč postane način spoprijemanja s stresom, osamljenostjo, žalovanjem ali občutki izgube smisla. K temu lahko prispevajo upokojitev, izguba partnerja ali prijateljev, poslabšanje zdravja ter spremembe družbenih vlog, ki lahko vplivajo na občutek identitete, pripadnosti in vključenosti v skupnost.

Dolgotrajno pitje alkohola lahko privede do razvoja tolerance. To pomeni, da telo na alkohol postopoma postane manj občutljivo, zato ljudje pogosto začnejo piti več, da bi dosegli enak učinek kot prej. To pa povečuje tveganje za zasvojenost.

Druženje, praznovanja in užitek so med najpogostejšimi razlogi za pitje alkohola. Mnogi starejši ljudje svoje navade prilagajajo partnerju, družini ali prijateljem in alkohol najpogosteje pijejo v družbi drugih. Upokojitev lahko na pitje vpliva različno. Pri nekaterih se pitje alkohola zmanjša zaradi manj družabnih priložnosti, pri drugih pa se lahko poveča zaradi več prostega časa ali sprememb v vsakodnevni rutini.

Nekateri starejši ljudje alkohol pijejo, ker verjamejo, da ima ugodne učinke na zdravje, ali pa ga uporabljajo za sprostitev in lažje soočanje s stresom ter drugimi življenjskimi izzivi. Po drugi strani lahko zdravstvene težave, kot so padci, bolezni srca in ožilja ali druge bolezni, spodbudijo razmislek o zmanjšanju ali opustitvi pitja alkohola. Kljub temu nekateri ne prepoznajo vpliva alkohola na svoje zdravje ali pa povezana tveganja podcenjujejo.

Pomemben vpliv imajo tudi kultura pitja in družbene norme. V Sloveniji in drugih okoljih, kjer je alkohol pogosto del druženja in praznovanj, je njegovo pitje pogosto razumljeno kot nekaj običajnega. Zato se nekateri starejši ljudje morda ne zavedajo, koliko alkohola popijejo, saj je pitje postalo del ustaljenih navad in družabnega življenja.

Nekateri starejši ljudje alkohol uporabljajo tudi kot način soočanja z življenjskimi spremembami in stiskami, na primer z izgubo bližnje osebe, osamljenostjo ali zaznanim upadom telesnih in duševnih sposobnosti. Na pogostost pitja lahko vplivata tudi dostopnost in cena alkohola – kjer je alkohol lažje dostopen in cenovno ugoden, je njegovo pitje pogosto bolj razširjeno.

Za nekatere pitje predstavlja del vsakodnevne rutine in osebne izbire. Zato si nekateri postavljajo lastna pravila, s katerimi želijo ohranjati nadzor nad pitjem, na primer da ne pijejo čez dan ali da alkohol pijejo le ob določenih priložnostih.

Raziskave kažejo, da je vpliv alkohola na zdravje starejših predvsem odvisen od količine zaužitega alkohola.
Dolgotrajno prekomerno pitje je povezano z različnimi zdravstvenimi težavami, kot so:

• slabše splošno počutje,
• pogostejši obiski zdravnika,
• zmanjšana sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti,
• večje tveganje za prezgodnjo smrt.
• boleznim želodca in jeter,
• zmanjšanju kostne gostote in večjemu tveganju za zlome,
• pogostejšim padcem,
• motnjam spanja (vključno z nespečnostjo in težavami z dihanjem ponoči).

Pomemben dejavnik tveganja so tudi kombinacije alkohola z zdravili, saj starejši pogosto jemljejo več različnih zdravil hkrati.

Alkohol lahko vpliva na spomin, razmišljanje in druge miselne sposobnosti.

Raziskave in slikanja možganov pri starejših kažejo, da lahko dolgotrajno prekomerno pitje poveča tveganje za poslabšanje kognitivnih sposobnosti, težave s spominom ter razvoj demence.

Alkohol lahko kratkoročno izboljša razpoloženje, saj zmanjša napetost in občutek skrbi ter poveča občutek sproščenosti.

Vendar pa je prekomerno pitje povezano z večjim tveganjem za depresijo, tesnobo in slabše psihično počutje. Ljudje, ki pijejo več, imajo pogosto tudi manj socialne podpore, manj zadovoljstva z življenjem in manj pogostih stikov z drugimi.

Prekomerno pitje in motnje zaradi pitja alkohola so povezani tudi z večjim tveganjem za samomor.

Pogovor z nekom, ki mu zaupate, je lahko prvi korak. To so lahko družinski člani, prijatelji ali drugi bližnji. Pomembno vlogo imajo tudi podporne mreže in skupine za samopomoč, kjer lahko posamezniki delijo izkušnje in dobijo razumevanje ter spodbudo.

Osebni zdravnik je pogosto prvi strokovni stik. Lahko pomaga oceniti stanje, svetuje glede pitja alkohola ter po potrebi napoti k ustreznim oblikam strokovne pomoči.

Na voljo so različni programi, ki pomagajo pri zmanjševanju ali opuščanju pitja alkohola. Ti programi vključujejo svetovanje, terapevtsko podporo in strukturirane oblike pomoči, prilagojene posamezniku (Anonimni alkoholiki, skupine za samopomoč, ipd.). Iskanje pomoči je pomemben korak k boljšemu počutju in zdravju, ne glede na to, kdaj se zanj odločite.

Če sumite ali opažate, da vaš svojec prekomerno pije, se poskusite z njim pogovoriti, ko je trezen. Pomembno je, da ostanete mirni, spoštljivi in brez obsojanja. Izogibajte se stigmatizirajočim izrazom, kot je »alkoholik«. Bolj učinkovito je govoriti o konkretnih opažanjih in vplivu pitja na vsakdanje življenje.

Dobro je, da se na pogovor pripravite in imate pri roki informacije o možnostih pomoči, ki jih lahko predlagate.

Osebi povejte, da vam je zanjo mar, in ji ponudite podporo pri iskanju pomoči. To lahko vključuje pomoč pri dogovoru z osebnim zdravnikom, iskanje strokovne pomoči ali spremstvo na obravnavo, če si tega želi.

Iskanje pomoči je pomemben korak k boljšemu zdravju in kakovosti življenja. Spremembe so mogoče v katerem koli življenjskem obdobju, še posebej, če so podprte z razumevanjem, strokovno pomočjo in socialno mrežo.