Majhni koraki za vsak dan

Biti aktiven je odličen način za ohranjanje zdravja – vendar nismo vsi zmožni enakih stvari. To, kaj zmoremo, se lahko z leti tudi spremeni. Najpomembnejše je, da najdete gibanje, ki ustreza prav vam.

Ne glede na to, koliko ste trenutno aktivni, lahko naredite nekaj zase. Že malo več gibanja vam lahko pomaga, da se boste dolgoročno bolje počutili – tako telesno kot duševno.

Če se trenutno malo gibate, se vam lahko zdi začetek težak. Zato začnite počasi. Najbolje je, da svojo aktivnost stopnjujete postopoma.

Veliko vsakdanjih opravil že šteje kot gibanje. Poiščite preproste načine, kako se lahko več gibate v okviru svoje dnevne rutine.

Pomembno je vedeti, da šteje vsak korak – tudi majhne spremembe. Gre za to, da se gibate malo več vsak dan, na način, ki vam ustreza.

Ni ene same prave vrste vadbe za starejše. Najbolj koristne so dejavnosti, ki krepijo srce, pljuča in možgane. Poskusite lahko:

• nežne vaje doma, tudi sede na stolu

• delo na vrtu ali sprehode

• kolesarjenje, tek ali plavanje

• športe, kot so tenis, squash ali hoja z žogo

• plesne tečaje v lokalnem okolju

Najpomembneje je, da izberete nekaj, kar vam je všeč, saj boste tako lažje vztrajali.

Vsi si želimo ostati zdravi in dejavni tudi v poznejšem življenju. Zato je pomembno, da poleg telesa skrbimo tudi za svoje miselne sposobnosti. Danes vemo vedno več o tem, kaj lahko storimo, da ohranimo zbranost, spomin in jasno razmišljanje tudi v starosti.

Nasvetov je veliko in včasih si celo nasprotujejo – od prehranskih dopolnil do vaj za možgane. Zato je dobro vedeti, kaj zares potrjujejo raziskave.

Naše miselne sposobnosti se skozi življenje spreminjajo zelo počasi. Pri večini ljudi se nekatere nekoliko zmanjšajo, kar pa običajno ne vpliva na samostojnost ali kakovost življenja. Pri nekaterih se celo izboljšujejo, pri drugih pa lahko upad poteka hitreje.

Raziskave kažejo, da na zdravje možganov vpliva veliko dejavnikov – med njimi so tudi taki, na katere lahko sami vplivamo. Telesna aktivnost in učenje novih stvari sta povezana z boljšim delovanjem možganov v poznejših letih.

Nekatere življenjske navade, kot je kajenje, ter določene bolezni, na primer bolezni srca in sladkorna bolezen, pa lahko povečajo tveganje za hitrejši upad miselnih sposobnosti.

Osnovno sporočilo raziskav je spodbudno: imamo več vpliva na svoje duševno zdravje, kot smo včasih mislili. Kako se bodo naše miselne sposobnosti spreminjale, ni vnaprej določeno.

Raziskave kažejo, da ni ene same rešitve, ki bi čudežno ohranila bister um. Pomembna je kombinacija več zdravih navad, ki se sčasoma seštevajo.

• Ostanite telesno aktivni in izberite gibanje, ki vam je v veselje

• Če kadite, razmislite o opustitvi kajenja

• Redno obiskujte zdravnika in skrbite za splošno zdravje

• Jejte uravnoteženo in raznoliko prehrano

• Skrbite za primerno telesno težo

• Preizkusite novo dejavnost ali hobi

• Poskrbite za dober spanec

• Učite se novih stvari, na primer tujega jezika

• Ohranite stike z drugimi ljudmi

Ohranjanje stikov s prijatelji in družino ter sodelovanje v družabnih dejavnostih prispeva k boljšemu počutju in večji duševni vitalnosti tudi v starosti.

Nasprotno pa osamljenost in socialna izolacija povečujeta tveganja za duševno zdravje pri starejših, sekundarno pa lahko vplivata tudi na fizično zdravje. Različni življenjski dogodki, kot so upokojitev, izguba bližnjih ali zdravstvene težave, lahko zmanjšajo socialne mreže in otežijo aktivno družbeno življenje.

Število socialnih povezav ter vrsta, kakovost in namen odnosov, v katerih se starejši počutijo varni in pripadni, vplivajo na delovanje možganov. Smiselne medosebne interakcije lahko delujejo kot zaščitni dejavnik pred škodljivimi vplivi, kot je stres, hkrati pa prispevajo k ohranjanju miselnih sposobnosti in duševnega blagostanja.

Ideja, da bi socialni stiki lahko ščitili zdravje možganov, spada v koncept kognitivne rezerve. Ta predpostavlja, da ljudje skozi življenje razvijajo zalogo miselnih sposobnosti, ki jih kasneje ščiti pred izgubami in škodljivimi vplivi.

Socialna vključenost, smiselne dejavnosti in učenje novih veščin prispevajo k razvoju kognitivne rezerve ter hkrati krepijo odpornost na duševne težave, kot sta depresija in anksioznost. Osebe z večjo kognitivno rezervo lažje kompenzirajo učinke stresa in čustvenih obremenitev, kar pomaga ohranjati miselne sposobnosti tudi v poznejših letih. Nasprotno pa socialna izolacija in pasivnost povečujeta ranljivost za duševne težave in hitrejši kognitivni upad.

Priporoča se, da je družbeno udejstvovanje in socialna vključenost pri starejših blagodejna za njihovo duševno počutje in kakovost življenja v poznejših letih.