Sezonska afektivna motnja

Sezonska afektivna motnja je vrsta depresije, ki se pojavlja v določenih letnih časih. Pogostejša je pozimi – mnogi med nami občutimo slabše razpoloženje in manj energije, ko se prilagajamo spremembi letnih časov.

Simptomi se v večini primerov začnejo pojavljati pozno jeseni ali na začetku zime in izginejo v toplejših, bolj sončnih dnevih. Redkeje pa vidimo, da se simptomi začnejo obratno, pomladi ali poleti. V vsakem primeru se simptomi z napredovanjem sezone stopnjujejo.

Simptomi sezonske afektivne motnje so lahko blagi ali zelo izraziti in so pogosto podobni simptomom depresije, na primer:

• občutek žalosti ali potrtosti,

• manj zanimanja ali veselja do stvari, ki so te prej veselile,

• spremembe v apetitu – pogosto več ješ in imaš željo po sladki ali ogljikohidratni hrani,

• spremembe v spanju – običajno več spanja kot sicer,

• pomanjkanje energije ali večja utrujenost, kljub temu da več spiš,

• nemir ali, nasprotno, upočasnjeno gibanje in govor (to je lahko opazno tudi drugim),

• občutki manjvrednosti ali krivde,

• težave s koncentracijo, razmišljanjem ali sprejemanjem odločitev,

• zelo temne misli ali občutek brezupa.

Pri sezonski afektivni motnji se v možganih dogaja več sprememb, povezanih s pomanjkanjem svetlobe.

Ena ključnih snovi je serotonin, ki pomaga uravnavati razpoloženje. Pozimi, ko je manj sončne svetlobe, se serotonin v možganih hitreje odstranjuje, zato ga je manj na voljo, kar lahko vodi v slabše razpoloženje. Hkrati telo proizvaja več melatonina, hormona, ki uravnava spanec in se sprošča v temi, zaradi česar se ljudje s to motnjo pogosto počutijo bolj zaspane, brez energije in upočasnjene.

Manj svetlobe vpliva tudi na notranjo telesno uro, ki telesu pomaga ločevati med dnevom in nočjo, zato se organizem težje prilagodi krajšim dnevom pozimi. Poleg tega je zaradi manj izpostavljenosti soncu v zimskih mesecih pogosto nižja raven vitamina D, ki je prav tako povezan z delovanjem serotonina in splošnim počutjem, kar lahko dodatno prispeva k simptomom.

Sezonska afektivna motnja je podobna drugim oblikam depresije in je povezana z neravnovesjem kemičnih snovi v možganih, predvsem serotonina, ki pomembno vpliva na razpoloženje.

Zaradi tega se pri zdravljenju pogosto uporabljajo sodobna antidepresivna zdravila, predvsem tista, ki vplivajo na serotonin (npr. zdravila iz skupine SSRI, kot je fluoksetin – Prozac).

Ker je eden glavnih sprožilcev sezonske afektivne motnje pomanjkanje dnevne svetlobe, se kot zelo učinkovita kaže tudi svetlobna terapija. Gre za nadomeščanje naravne sončne svetlobe z močno umetno svetlobo, običajno zjutraj. Ta pristop se je pri mnogih ljudeh izkazal za zelo koristnega. Svetlobni terapiji rečemo tudi terapija z močno svetlobo ali fototerapija.

Večina naprav za svetlobno terapijo:

• ne oddaja škodljivih UV-žarkov,

• zahteva približno 20–60 minut uporabe na dan,

• uporablja zelo močno svetlobo (približno 20-krat močnejšo od običajne notranje razsvetljave).

Raziskave kažejo, da je nizek vitamin D povezan z depresijo. Veliko ljudi s sezonsko afektivno motnjo ima premalo vitamina D, saj so pozimi manj na soncu. Nekatere študije nakazujejo, da lahko dodajanje vitamina D izboljša simptome, vendar so potrebne dodatne raziskave.

Pogovorna terapija in svetovanje lahko ljudem s sezonsko afektivno motnjo nudita pomembno podporo, pomoč pri razumevanju simptomov in soočanju z njimi.

Pomembno je vedeti, da gre pri tej motnji za obliko depresije, ki se ponavlja vsako leto ob določenem letnem času, najpogosteje jeseni in pozimi.