Zaskrbljujoče je, ko vidimo bližnjo osebo, ki se v starosti sooča s težavami in stiskami. Družinske člane in prijatelje lahko globoko vznemirijo znaki, da se njihova bližnja oseba ne spoprijema več dobro z vsakodnevnimi izzivi. Pogosto težko pričnejo z odprtim pogovorom, saj se bojijo, da bi koga užalili, prizadeli oziroma jih spremljajo močna lastna čustva, saj se zavedajo, da se bližnja oseba (npr. starš) stara in da jo bodo nekoč izgubili.
Povsem razumljivo je, da se počutite žalostni, zmedeni ali preobremenjeni. V tej fazi so pogosti občutki krivde, sramu, frustracije, stresa in preobremenjenosti. Zato je pomembno pridobiti informacije oz. se seznaniti in razumeti bolezen bližnjega ter njene prognoze in si tudi razjasniti vlogo neformalnega oskrbovalca. Takšna jasnost družini omogoča, da bolj realno oceni tvegane situacije in jih učinkoviteje obvladuje.
Izhajajoč iz izkušenj družinskih članov, prijateljev, oskrbovalcev in strokovnjakov, ki delajo z ljudmi v stiski, vam v nadaljevanju podajamo informacije in usmeritve, kako se pogovarjati z bližnjim
Želim se pogovoriti z osebo, za katero me skrbi. Kaj naj storim najprej?
Preden ponudite pomoč, je pomembno, da si najprej vzamete čas in razmislite, kaj vas pravzaprav skrbi. Namen tega razmisleka ni iskanje napak, temveč boljše razumevanje položaja osebe in njenih potreb.
Včasih je rešitev lahko zelo preprosta, na primer oseba se ne prehranjuje ustrezno zato, ker ji je postalo pretežko hoditi v trgovino ali ji zobna proteza ne ustreza. V takem primeru je lahko v pomoč pogovor o praktičnih možnostih, kot je pomoč pri vzpostavitvi spletnega nakupovanja, oskrba na domu, spremstvo k zobozdravniku ali druga oblika podpore. Ključno pa je, da se o tem z osebo pogovorite odprto in spoštljivo ter se izogibate domnevam.
Morda pa je stiska bolj zapletena – na primer opažate, da bližnji ne skrbi več zase ali za svoj dom na način, kot je včasih, ali pa zaznavate spremembe v njenem vedenju ali razpoloženju. Pomembno je, da te spremembe razumete kot povod za pogovor in podporo, ne kot razlog za obsojanje in ukrepe. .
Zelo koristno je, da stopite korak nazaj in svoje skrbi poskušate presoditi čim bolj umirjeno in objektivno. S tem si ustvarite prostor za sočuten pogovor, ki temelji na poslušanju, spoštovanju in iskanju rešitev skupaj z osebo. Pri tem vam lahko pomagamo.
Kako resne so vaše skrbi?
Primeri: neurejena pričeska, nenaličenost ali zmanjšan skrb za videz, manj ponosa nad urejenostjo doma.
To so pogosto prvi znaki, da nekaj ni v redu. Ljudje, ki osebe ne poznajo dobro, jih morda ne bodo opazili, saj gre pogosto za odstopanje od visokih standardov, ki so jih oseba prej spoštovale in na katere so bile ponosne. To pa ne pomeni, da znaki niso zaskrbljujoči za tiste, ki osebo dobro poznajo.
Primeri: opuščanje osebne higiene, redko tuširanje, pomanjkljivo oblačenje čez dan, zavračanje odhodov ven, težave s spanjem.
Te spremembe lahko vplivajo na vsakodnevno rutino osebe. Ljudje, ki osebe ne poznajo tako dobro, jih prav tako lahko opazijo.
Primeri: neredno in neustrezno hranjenje, nejemanje predpisanih zdravil, zanemarjeno stanovanje, neurejeno bivanje, pogosto uživanje alkohola, močno kajenje.
Takšno vedenje lahko nakazuje na stiske ali težave z duševnim zdravjem, pri čemer bo oseba lahko potrebovala ustrezno pomoč in podporo.
Primeri: bivanje v umazanem in nehigienskem okolju, opustitev skrbi za osebno higieno, podhranjenost, dehidracija, telesno zdravje, jokavost, razdražljivost, sumničavost, napadalnost, tesnoba, poškodbe, izolacija, samomorilne misli, izguba stika z realnostjo.
Zelo redko se zgodi, da je oseba nevarna sebi ali drugim ali da ogroža svoje zdravje in zdravje drugih. Kljub temu pa je pomembno, da ste pozorni na vedenje, ki ogroža njihovo zdravje in varnost, pa tudi zdravje in varnost drugih.
Takšne situacije ni lahko samostojno oceniti in je potrebna pomoč strokovnjaka. V tem primeru se obrnite na lokalni center za duševno zdravje, na splošnega zdravnika, tudi na center za socialno delo ali svetovalca na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo.
V kolikor je situacija neobvladljiva in vaša bližnja oseba ne zmore več sodelovati v pogovoru z vami, se v tem procesu poskusa vzpostavite ustrezne podpore in pomoči zanjo izgublja in je v izredno slabem telesnem stanju, lahko je tudi nasilna, se po pomoč obrnite na urgentno službo
V kolikor ocenjujete, da je bližnja oseba še dosegljiva – da sodeluje pri pogovoru, je odzivna, vodljiva, pripravljena sprejeti pomoč, itn. – se pogovorite z zdravnikom oz. strokovnjakom iz centra za duševno zdravje odraslih. Pogovorite se lahko že pred sprejemom kakršnihkoli ukrep.
Situacije, v katerih je ogroženo življenje osebe ali drugega, obravnava tudi Zakon o duševnem zdravju.
Kako se morda počuti oseba, zaradi katere vas skrbi?
Če je le mogoče, se poskusite postaviti v kožo druge osebe. Kako se morda počuti v tej situaciji? Kaj bi lahko vplivalo na to, da se vede tako, kot se?
Starejši se ob staranju soočajo z različnimi izzivi, vendar se pri njihovih izkušnjah pogosto pojavljajo nekatere skupne teme.
Morda si ne želijo priznati, da obstaja težava, jih je sram, da bi postali breme drugim, ali pa jim je težko sprejeti misel o izgubi nadzora. Lahko pa se tudi ne počutijo dovolj varne, da bi izrazili svoje skrbi.
“Lahko bi imela pomoč čistilke, ampak mi preprosto ni všeč misel, da bi nekdo vstopil v moj dom.«
Morda se jim zdi, da je preveč truda, da bi kaj spremenili ali vzdrževali stvari tako, kot so jih počeli prej.
»Pomanjkanje energije je najhuje … ugotovim, da je nimam veliko.«
Ali se morda počutijo sprijaznjene s tem, kakšno je stanje zdaj, ali menijo, da ne morejo ničesar spremeniti?
»Mislim, da se je moje življenje res zataknilo v rutino.«
Včasih se ljudje začnejo počutiti, kot da življenje nima več smisla ali da so postali breme drugim.
»Mislim, da bi bilo življenju mojega sina lažje. Nisem ga pripeljala na svet, da bi skrbel zame.«
Lahko je zelo vznemirjajoče pomisliti, da se še posebej nekdo, ki ga imate radi, počuti tako. In povsem normalno je, da se ob tem počutite prizadeti, zmedeni ali celo jezni. Tudi vaša čustva so pomembna.
Ali ste vi tisti, ki lahko najbolje pomaga?
Vsi želimo narediti pravo stvar, vendar to včasih pomeni priznati, da morda nismo najbolj primerna oseba za to nalogo.
Poskusite premisliti te tri korake, da se odločite, kako naprej.
Premislite o svojem odnosu z osebo.
Ali bo vaša vključenost preveč stresna za njih ali za vas? Ali se boste vi ali oni razjezili ali užalili? Ali vam bodo povedali celotno zgodbo? Boste imeli celotno sliko?
Ker jih poznate tako dobro, je včasih težje govoriti mirno s tistimi, za katere vam je najbolj mar. Morda boste opazili, da so:
-
razdražljivi,
-
zahtevni,
-
trmasti,
-
nepripravljeni na sodelovanje.
Vendar je vredno upoštevati, da si morda tudi oni mislijo podobno o vas!
Tudi če so skrbi mišljene dobronamerno, je dobro vedeti, da nihče ne mara, da mu drugi govorijo, kako naj živi svoje življenje. Zato se vprašajte, ali ste sposobni resnično poskušati videti stvari z vidika druge osebe in spoštovati njihova mnenja – tudi če se z njimi ne strinjate.
Lahko so ponosni in samostojni do te mere, da nočejo sprejeti pomoči, tudi ko jo res potrebujejo.«
Bi bila koristna druga perspektiva?
Včasih so najboljši za pomoč tisti, ki niso tako neposredno vpleteni v situacijo. Morda bodo lahko videli stvari z vidika, ki ga sami niste upoštevali, ali pomagali premakniti pogovor naprej, če ste že dlje časa obtičali v krožnem razmišljanju.
To še posebej velja, če je oseba, s katero želite govoriti, nekdo, ki je skrbel za vas, na primer starš, stari starš, teta ali stric. Takšna sprememba v odnosu je lahko težka.
Včasih je koristno vključiti zaupanja vrednega prijatelja ali družinskega člana, ki ni tako blizu vam ali situaciji.
Razmislite o tem, da bi poiskali nasvet strokovnjaka
Ljudje s strokovnim znanjem in izkušnjami, ki vsakodnevno delajo s starejšimi, kot so zdravniki, specialisti geriatri, nevrologi, medicinske sestre, socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, gerontologi vam lahko nudijo strokovno pomoč in nasvete.
Tudi veliko organizacij v Sloveniji nudi informacije in nasvete o širokem spektru praktičnih tem, povezanih s starostjo in življenjem v poznejših letih, npr: Zveza društev upokojencev, Spominčica, Srebrna nit, Inštitut Antona Trstenjaka, Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije.
Posvetovanje s strokovnjaki ne pomeni, da izgubljate nadzor ali priznate poraz – njihova naloga je sodelovati z vami in hkrati spodbujati pravice osebe, zaradi katere ste zaskrbljeni.
-
Povsem v redu je, če ugotovite, da morda niste najbolj primerna oseba za pogovor z osebo, zaradi katere ste zaskrbljeni.
-
Vključitev nekoga nevtralnega včasih lahko vsem omogoči nekaj prostora.
-
Strokovnjaki so tukaj, da pomagajo vam in osebi, zaradi katere ste zaskrbljeni.
Kako se pogovoriti odprto?
Ko želite z nekom govoriti o težavah ali skrbeh, je pomembno, da ustvarite prijazno in varno vzdušje. Poskusite poslušati brez prekinjanja, spoštovati mnenja druge osebe in se izogibati kritikam. Pomembno je, da pokažete, da vam je mar in da želite razumeti, kako se počuti.
Pogovor o občutljivih temah je lahko težak za vse udeležene. Ko se počutimo nelagodno, je hitro mogoče, da zvenimo nenavadno ostri ali obtožujoči.
Pogovarjali smo se s sorodniki, prijatelji in strokovnjaki, ki delajo z ljudmi, ki se soočajo z izzivi v poznejšem življenju, da bi izvedeli, kako pristopajo k takšnim pogovorom. Upamo, da vam bodo spodnji nasveti pomagali pri tem.
• Ne začnite takoj reševati problema
• Postavljajte odprta vprašanja
• Poslušajte brez obsojanja
• Osredotočite se na drugo osebo
• Skupaj se dogovorite za majhne korake
• Bodite pripravljeni, da bo treba pogovor večkrat ponoviti
Poskusite se izogniti temu, da bi pogovor začeli z opisom, kaj mislite, da je treba storiti. Namesto tega si vzemite čas, da resnično prisluhnete, kaj druga oseba govori, in ji pokažite, da poslušate ter želite slišati njen pogled na stvari.
»Nikoli ne začnem s problemom. Vedno vprašam: ‘Kako gre? Kako gre doma?’«