Takoj potrebujem pomoč
Dostopnost
Išči
E-mail

Na tej strani

Kako odpravljamo stigmo in starizme?

Na tej strani

Starejši moški sodeluje pri ustvarjalni delavnici in v rokah drži glinen izdelek.

Kako se soočiti s (samo)stigmo?

Povečani občutki krivde, sramu, osamljenosti, pretirane skrbi ter nemoči so zagotovo znak, da se je o težavah potrebno pogovoriti s strokovnjakom ali osebo, ki ima osebne izkušnje z duševno stisko in je okrevala.

Nekaj kratkih usmeritev pri premagovanju samo-stigme:

Poiščite pomoč.

Strah pred opazkami drugih je lahko neprijeten, vendar je potrebno sebe postavi na prvo mesto in se vključiti v proces zdravljenja in podpore, ki vam bo pomagala pri prepoznanju težav in dobremu počutju ter boljšemu funkcioniranju v vašem vsakdanjem življenju. Če menite, da ne boste zmogli sami do strokovnjaka, se sprva obrnite na pomoč v organizacijo, društvo, ki deluje blizu vašega doma, kjer vam bodo pomagali, vas podprli pri nadaljnjem okrevanju in tudi usmerili na nadaljnjo pomoč. Prav tako so na voljo tudi spletni viri pomoči.

Ne omejite vaše celotne osebnosti in življenjskih izkušenj na zdravstveno stanje.

Sprememba pogleda nase s pomočjo vrednotenja pozitivnih lastnosti nasproti negativnemu videnju sebe . Zagotovo imate še veliko drugih lastnosti, ki vas opredeljujejo in po čemer se razlikujete od drugih. Pri pogovoru s samim seboj navedite več vaših pozitivnih in različnih značilnosti. Torej, pri vsaki negativni lastnosti, dodajte še dve pozitivni. Ta vaja pomaga spomniti, da niste zgolj težava oz. zdravstveni simptom.

Zaupajte svoje občutke in težave drugim.

Pri lajšanju stiske včasih zadošča, da se lahko pogovorimo s prijateljem, družinskim članom, partnerjem ali drugo zaupno osebo. Pogovor nas razbremeni, olajša, počutimo se razumljeni in sprejeti. Pogovori z osebami, ki doživljajo podobne duševne stiske pomagajo, da prepoznamo, da nismo edini s težavami. Pogovori lahko potekajo individualno ali v podpornih skupinah za samopomoč. Odvisno kaj potrebujete. Zagotovo pa je potrebno spregovoriti o težavah, saj se to prvi korak k urejanju in razbremenitvi.

Prepoznavanje sramu in dvoma vase zaradi duševne stiske je korak k okrevanju.

Mišljenje, da so duševne motnje znak šibkosti in bi jih zato morali obvladati brez pomoči drugih, je v naši družbi zelo pogosto. Vendar nekaterih težav ne moremo odpraviti sami, še zlasti, če smo z zdravljenjem odlašali dlje časa. Ne verjemite vsemu, kar drugi pravijo o duševnih težavah, saj sami zase najbolje veste, kaj doživljate. Mnenja in sodbe, ki jih slišite od drugih, so lahko posledica slabega razumevanja duševnih težav in že zgoraj opisanih predsodkov in stigme.

Kaj vsak izmed nas lahko stori v boju proti stigmi?

Stigma izvira iz neresničnih ali nepopolnih informacij. Predvsem na podstrani Miti o staranju in duševnih motnjah ste se lahko seznanili z netočnimi stališči in njihovim vplivom na naša življenja. Prvi korak pri odpravljanju stigme so zagotovo prizadevanja vsakega posameznika , da se informira in izobražuje iz verodostojnih oz. točnih in pravilnih virov na področju duševnega zdravja. To področje zajema tako zdravljenje, obravnavo, psihosocialno rehabilitacijo, okrevanje, vire pomoči, kompetentne strokovnjake na tem področju in tako naprej. Pravilne informacije vam dejansko služijo kot dober smerokaz na zemljevidu služb, strokovnjakov, kaj je prav in kaj ni, kako biti distanciran do mitov, manj boste obremenjeni in sčasoma si ne boste več povzročali po nepotrebnem še dodatne stiske zaradi predsodkov. Najpomembnejše pa je, da boste s pravilnimi informacijami tudi bolj kakovostno zaživeli.

Pri naslavljanju duševnih stisk uporabljajmo prijazen jezik, ki ne obsoja in ločuje ljudi na dobre ali slabe, močne ali šibke, aktivne ali lene itd. Pazimo, da namesto oznak, oz. t.i. psihiatričnega slenga kot so npr. »shizofrenik«, »depresivnež«, »starec«, »senilnež«, raje uporabljamo opise stanj (npr. oseba s shizofrenijo, oseba z depresijo, starejša oseba, oseba z demenco).

Zaradi množičnih informacij iz okolja smo ljudje nagnjeni k prehitremu posploševanju in oblikovanju zaključkov o počutju drugih, pri tem pa spregledamo, kaj nam sogovorec resnično želi povedati. Kadar drugi govorijo o svojih težavah, se je dobro opomniti, da iskreno prisluhnemo in ne razmišljamo o drugih stvareh ter osebo usmerimo na zanesljive vire pomoči.

Razmisli, kako bi se vedel do osebe s fizično in osebe z duševno boleznijo, do starejše osebe in osebe, ki je starejša in ima težave v duševnem zdravju. Najdeš kakšno razliko?

Obstoja stereotipov in predsodkov se pogosto ne zavedamo, lahko pa si preko enostavne vaje skušamo zamisliti zunanji videz in lastnosti nekoga, ki počne naslednje: pilotiranje letala, pogovarjanje s psihologom, soočanje z občutki krivde in meditiranje. Verjetno bi vas presenetilo, če bi rekli, da vse to počne oziroma doživlja ista oseba. Prav tako bi verjetno veliko ljudi podalo podobne opise videza in lastnosti oseb, kar je posledica stereotipnih predstav.

Stik z ljudmi, ki imajo duševne težave, nam lahko pomaga pri spoznanju, da je to nekaj vsakdanjega in obvladljivega ter ni odraz šibkosti, saj se lahko zgodi vsakemu izmed nas. O lastnih duševnih težavah je spregovorilo tudi veliko slavnih oseb (npr. tujih, kot so Lady Gaga, Catherine Zeta Jones, pri nas Andrej Karoli, Desa Muck), osebne izpovedi pa vse pogosteje najdemo tudi v obliki podkastov, blogov in YouTube posnetkov.

Viri:

  1. American Psychiatric Association. Stigma, Prejudice and Discrimination Against People with Mental Illness. Washington, DC: American Psychiatric Association. Dostopno na: American Psychiatric Association – Stigma, Prejudice and Discrimination Against People with Mental Illness.
  2. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Nisi okej? Povej naprej. Arhiv spletišča. Ljubljana: NIJZ.
  3. Knežević Hočevar, Duška. Skupaj zmoremo: pripomočki za odkrit pogovor o stigmi in diskriminaciji v duševnem zdravju. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. Dostopno na: Priročnik Skupaj zmoremo.
  4. World Health Organization Regional Office for Europe. Mosaic Toolkit to End Stigma and Discrimination in Mental Health. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2024. Dostopno na: Mosaic Toolkit to End Stigma and Discrimination in Mental Health.
  5. Thornicroft, Graham, idr. The Lancet Commission on Ending Stigma and Discrimination in Mental Health. V: The Lancet, 2022, 400(10361), str. 1438–1480. DOI: 10.1016/S0140-6736(22)01470-2.
  6. Faculty of Old Age Psychiatry, Royal College of Psychiatrists. Suffering in Silence: Age Inequality in Older People’s Mental Health Care. College Report CR221. London: Royal College of Psychiatrists, 2018. Dostopno na: Suffering in Silence: Age Inequality in Older People’s Mental Health Care.
  7. Peisah, Carmelle, idr. An International Consensus Statement on the Benefits of Reframing Aging and Mental Health Conditions in a Culturally Inclusive and Respectful Manner. V: International Psychogeriatrics, 2023, 35(1), str. 13–16. DOI: 10.1017/S1041610222000473.
  8. Oreški, Suzana. Medijska stigmatizacija duševnih motenj. Predavanje na konferenci OMRA: Stiske današnjega časa – od strahu k pogumu, 10. oktober 2022. Program OMRA. Video posnetek. Dostopno na: YouTube posnetek predavanja Medijska stigmatizacija duševnih motenj.
  9. Oreški, Suzana. Portret oseb s težavami v duševnem zdravju v filmih in njihov učinek na zaznavo širše javnosti. V: Šprah, Lilijana (ur.). Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme: zdaj je čas, da znanje prenesemo v prakso! Ljubljana: Založba ZRC, 2022, str. 241–250. Dostopno na: Publikacija Založbe ZRC.
  10. Stanojević-Jerković, Olivera, Kolšek, Marko, Rotar-Pavlič, Danica. Dejavniki tveganega pitja alkohola pri slovenskih starostnikih: kvalitativna raziskava. V: Zdravstveno varstvo, 2011, 50(4), str. 249–258. Dostopno na: dLib.
  11. Agochukwu-Mmonu, Nnenaya, idr. Interest in Sex and Conversations About Sexual Health with Health Care Providers Among Older U.S. Adults. V: Clinical Gerontologist, 2021, 44(3), str. 299–306. DOI: 10.1080/07317115.2021.1882637. Dostopno na: Taylor & Francis Online.
  12. Ramovš, Jože, Ramovš, Ksenija. Preprečevanje zlorabe alkohola v starosti: priročnik za osebno ozaveščanje in vadbo. Spletna izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2023. Dostopno na: Inštitut Antona Trstenjaka.
  13. Substance Abuse and Mental Health Services Administration. Treating Substance Use Disorder in Older Adults. Treatment Improvement Protocol (TIP) Series No. 26, SAMHSA Publication No. PEP20-02-01-011. Rockville, MD: Substance Abuse and Mental Health Services Administration, 2020. Dostopno na: SAMHSA / NCBI Bookshelf.