“Ko umre vaša bližnja oseba, se vaš svet spremeni. Pot skozi žalovanje je za vsakega človeka drugačna, spoprijemanje z izgubo pa je pogosto ena najtežjih življenjskih izkušenj.”
Ob žalovanju ljudje najpogosteje občutijo močno žalost in bolečino, zlasti v prvih tednih in mesecih po izgubi. Poleg tega se lahko pojavijo tudi občutki praznine, strahu, krivde, osamljenosti ali jeze. Nekateri občutijo krivdo zaradi stvari, ki so jih storili ali opustili, drugi so lahko jezni zaradi izgube same ali na osebo, ki je umrla. Vsi ti odzivi so običajni in razumljivi. Ne obstaja pravilen ali napačen način žalovanja in ni pravil, kako bi se morali počutiti.
Žalovanje lahko vpliva tako na vaše čustveno kot tudi telesno počutje. Poleg močnih čustev se lahko pojavijo utrujenost, težave s spanjem, spremembe apetita, nemir, pomanjkanje energije ali težave z zbranostjo. Takšni odzivi so del naravnega procesa žalovanja, saj izguba bližnje osebe vpliva na človeka kot celoto – na njegove misli, čustva, telo in vsakdanje življenje.
Kakšni so telesni učinki žalovanja?
Po izgubi bližnje osebe se lahko pojavijo različne telesne spremembe.
Med najpogostejšimi so:
-
težave s spanjem ali nespečnost
-
zelo žive ali ponavljajoče se sanje
-
zmanjšan apetit
-
občutki napetosti, nemira ali težkega dihanja
-
upočasnjenost, zaspanost in pomanjkanje energije
Pogosto se pojavi tudi izrazita utrujenost, še posebej, če ste pred smrtjo skrbeli za pokojnika ali ste dalj časa živeli v strahu in negotovosti. Močna čustva ter številne obveznosti in odločitve, ki sledijo smrti, lahko dodatno izčrpajo telo in um. V tem obdobju je pomembno, da ste do sebe razumevajoči, si dovolite počitek ter poiščete podporo.
Kako se lahko spoprijemam s svojimi občutki po smrti ljubljene osebe?
Ko žalujete, si dovolite vzeti toliko časa, kot ga potrebujete, da svoja čustva prepoznate, sprejmete in izrazite.
Ob žalovanju se lahko pojavijo tudi nasprotujoči si občutki, kot sta žalost in hkrati olajšanje. Zapisovanje misli in občutkov je lahko koristen način, da bolje razumete, kaj doživljate.
Dovolite si občutiti vse, kar se pojavlja, brez obsojanja ali potlačevanja. Žalovanje nima pravil in ni enega samega »pravega« načina doživljanja izgube.
Vaša čustva so lahko nepredvidljiva in včasih zelo neprijetna. Pomembno je, da se opomnite, da so takšni odzivi povsem normalen del procesa žalovanja.
Iskreno izražanje tega, kar čutite – bodisi s pogovorom, pisanjem, ustvarjanjem ali na druge načine – vam lahko pomaga pri soočanju z izgubo.
Soočenje s praznino in žalostjo
Občutki praznine in žalosti se pogosto pojavljajo v valovih. Lahko so zelo intenzivni in imate občutek, da nikoli ne bodo izginili. Kljub temu se proces celjenja pogosto dogaja prav v teh trenutkih, tudi če tega sprva ne zaznate.
Žalost je naraven odziv na izgubo, pri nekaterih ljudeh pa se lahko razvije tudi depresija. Pomembno je vedeti, da vam ni treba skozi to izkušnjo sami.
Pomoč je na voljo in se lahko kadar koli zaupno obrnete na svojega zdravnika, ki vas bo poslušal in vam skušal pomagati brez obsojanja. Prav tako vam bodo pomagale skupine za samopomoč in strokovnjaki, ki izvajajo psihosocialno svetovanje.
Program celovite brezplačne podpore v procesu žalovanja, namenjen vsem odraslim žalujočim osebam ob izgubi bližnje osebe je dostopen je po celotni Sloveniji in se izvaja s v okviru dvanajstih Območnih odborov društva Hospic.
Soočenje s strahom
Po izgubi bližnje osebe so občutki strahu in tesnobe povsem naravni. Morda imate občutek, da ste izgubili nadzor nad svojim življenjem, mislimi in čustvi, kar lahko vodi v občutke ranljivosti in negotovosti. Sčasoma, ko se boste postopoma prilagajali novi situaciji, boste začeli opažati, da se z izzivi lažje soočate in da ponovno pridobivate občutek notranje moči.
Soočenje z jezo
Ob izgubi se lahko pojavi jeza – zaradi občutka krivice, pomanjkanja razumevanja pri drugih ali celo jeza nase. Morda se sprašujete, ali bi lahko naredili več, ali obžalujete določena dejanja ali besede. Jeza je lahko usmerjena tudi proti osebi, ki je umrla, ali pa se pojavi brez jasnega razloga. Vsi ti občutki so normalen del žalovanja.
Soočenje z občutki krivde
Po smrti bližnje osebe so občutki krivde zelo pogosti. Morda razmišljate o tem, ali bi lahko pomagali več, ali pa se obremenjujete s tem, česa niste rekli ali storili, ko je bila oseba še živa.
Krivda je naraven odziv na izgubo, vendar je pomembno, da se ne ujamete v nenehno razmišljanje o preteklosti, ki je ne morete spremeniti. Poskusite biti prizanesljivi do sebe in drugih. Če se občutki krivde ne zmanjšajo ali se celo stopnjujejo, je zelo pomembno, da se o tem pogovorite z nekom, ki mu zaupate, ali s strokovnjakom za podporo ob žalovanju.
Soočenje z osamljenostjo
Izguba ljubljene osebe lahko povzroči globok občutek osamljenosti. To je lahko posledica tesne povezanosti, dolgotrajne skrbi za pokojnika ali pa dejstva, da se vam zdi druženje in odhod med ljudi pretežak.
Ne glede na razlog lahko dolgotrajna osamljenost vpliva na samozavest in počutje. Če je le mogoče, se poskusite pogovarjati o svojih občutkih in ohranjati stik s prijatelji ter družinskimi člani. Povezanost z drugimi je pomemben del okrevanja.
Kako lahko poskrbim zase, ko žalujem?
Raziskave kažejo, da so ljudem v času žalovanja pogosto v največjo oporo bližnji odnosi, pogovori z drugimi ter preživljanje časa v naravi.
Pomemben vir podpore predstavljajo družina, sorodniki, prijatelji in druge osebe, ki jim zaupate. Žalujoči si največkrat želijo predvsem čustvene podpore, pogosto pa tudi praktične pomoči pri vsakodnevnih opravilih in obveznostih.
Čustvena podpora se pogosto kaže v pogovorih – z bližnjo osebo, strokovnjakom ali v skupini za podporo ob žalovanju. Pogovor o izgubi lahko pomaga pri izražanju, razumevanju in postopnem predelovanju bolečih občutkov. Načini žalovanja so različni in so pogosto povezani z osebnostjo posameznika, življenjskimi izkušnjami ter kulturnimi, družbenimi ali verskimi pogledi na smrt in izgubo.
Mnogi ljudje ugotavljajo, da jim pomaga izmenjevanje obdobij, ko se posvečajo svoji izgubi in žalovanju, z obdobji, ko svojo pozornost usmerijo v vsakdanje življenje. Koristni so lahko različni hobiji, telesna dejavnost, druženje z drugimi ter dejavnosti, ki prinašajo občutek smisla, povezanosti ali zadovoljstva.
Nekaterim veliko tolažbe prinaša tudi družba hišnih ljubljenčkov, ki lahko nudijo občutek bližine, topline in rutine. Mnogim pomaga tudi preživljanje časa v naravi, saj spodbuja umiritev, zmanjšuje občutek stresa in prispeva k boljšemu počutju.
Dodatne informacije so o žalovanju so dostopne tudi na naslednji povezavi.
Kakšna pomoč je na voljo, če se po izgubi bližnje osebe počutim osamljeno?
Če se po smrti bližnje osebe počutite osamljeno, je na voljo več oblik pomoči. Pomembno je, da se o svojih občutkih pogovorite z nekom, ki mu zaupate, na primer z družinskim članom, prijateljem ali sodelavcem. V pomoč so lahko tudi skupine za samopomoč, kjer se lahko povežete z ljudmi, ki doživljajo podobno izgubo in razumejo vaša občutja. Strokovna pomoč, kot je pogovor s psihologom, terapevtom ali svetovalcem, vam lahko pomaga pri soočanju z žalovanjem in občutki osamljenosti. Če se počutite zelo preobremenjeni, se lahko obrnete tudi na telefonske ali spletne svetovalnice, kjer je podpora dostopna anonimno in brez obsojanja.
Če se ob žalovanju počutite osamljeno, je pomembno vedeti, da pomoč ni omejena le na pogovor o izgubi in smrti. V podporo so lahko tudi oblike pomoči in stiki, ki niso neposredno povezani z žalovanjem, vendar vam pomagajo ponovno vzpostaviti občutek povezanosti in smisla. Sodelovanje v različnih dejavnostih, tečajih, prostovoljstvu ali interesnih skupinah vam lahko omogoči nova poznanstva in vsakodnevno strukturo ter predstavlja korak naprej v življenju. Takšni stiki ne pomenijo, da pozabljate na izgubo, temveč da si postopoma dovolite ponovno vključevanje v svet in odnose, ki lahko prinesejo občutek podpore, varnosti in osebne rasti.
Urejanje financ po izgubi bližnje osebe
Po izgubi bližnje osebe je urejanje finančnih zadev lahko dodatno breme v času žalovanja. Kljub temu je postopno urejanje financ pomemben korak k ponovni vzpostavitvi občutka varnosti in nadzora. To lahko vključuje pregled prihodkov in stroškov, urejanje zapuščinskih zadev, obveznosti ter morebitnih pravic ali prejemkov. Pri tem si je smiselno vzeti čas in po potrebi poiskati pomoč – bodisi pri družinskih članih, zaupanja vrednih osebah ali strokovnjakih. Podpora pri urejanju financ lahko razbremeni stisko in pomaga pri mirnejšem soočanju z vsakdanjimi izzivi po izgubi.
Kaj lahko uredite?
Do vdovske pokojnine so upravičeni preživeli zakonski partnerji, pod pogoji, ki jih določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa tudi razvezani zakonci, partnerji v zunajzakonski skupnosti, partnerji v partnerski zvezi in nesklenjeni partnerski zvezi.
Več informacij dobite na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Denarna socialna pomoč je namenjena tistim, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Do nje ste upravičeni, če vaš prihodek ne presega osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki za samsko osebo znaša 494,09 € in izpolnjujete tudi ostale pogoje, ki so določeni z zakonom: bivate v RS in imate prijavljeno stalno prebivališče v RS, ter nimate dovolj sredstev za preživetje, prihrankov in premoženja, ki bi omogočili vaše preživetje.
Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči.
Z varstvenim dodatkom se upravičencu do njega za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (na primer stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
Do varstvenega dodatka so ob izpolnjevanju vseh zakonsko določenih pogojev, poleg trajno nezaposljivih ali trajno nezmožnih za delo ali nezaposlenih, starejših od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški), upravičeni še uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine.
Dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok se od 01.01.2026 dalje ne preverja več.
Vlogo za varstveni dodatek je treba po novem vložiti samo enkrat, nato pa se, ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, podaljšuje po uradni dolžnosti s strani centrov za socialno delo.
Pravica do subvencije najemnine je namenjena tistim, ki nimajo zadostnih sredstev za kritje stroškov najemnine ter izpolnjujejo dohodkovne in premoženjske pogoje.
Do subvencije najemnine je lahko upravičen najemnik v javnem najemnem stanovanju, javnem najemnem oskrbovanem stanovanju, službenem najemnem stanovanju, tržnem najemnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju in bivalni enoti.
Pogoji za pridobitev pravice do subvencije najemnine so poleg prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča na naslovu najemnega stanovanja ali bivalne enote, tudi državljanstvo RS dohodkovni in premoženjski pogoj.
V kolikor gre za tržni najem je pogoj za subvencijo najemnine tudi, da najemnik ali kateri izmed uporabnikov stanovanja ni z najemodajalcem v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena.
Do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in obveznega zdravstvenega prispevka so upravičene osebe s prijavljenim stalnim prebivališčem v RS in upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjuje pogoje za denarno socialno pomoč in/ali varstvenega dodatka. Morebitni krivdni razlogi se ne upoštevajo.
Pravici se dodelita za določen čas, glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev višine denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka.
Izredna denarna socialna pomoč, kot posebna oblika denarne socialne pomoči, se lahko dodeli samski osebi ali družini, ki se je iz razlogov na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
Zanjo torej lahko zaprosite, če z lastnimi prihodki ne morete kriti izrednih stroškov preživljanja (naravne nesreče, bolezen) oziroma, če se znajdete v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje. Samska oseba na mesec prejme največ 494,09 € oziroma dvakratnik v koledarskem letu za npr. poračun elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv (ogrevanje) in podobno (ne za poplačilo dolgov).
Izredno denarno pomoč morate porabiti v roku 30 dni od prejetja (nakazila sredstev na transakcijski račun), v 45 dneh od prejetja (nakazila sredstev na transakcijski račun) morate predložiti dokazilo o porabi. Če tega ne storite ali se izkaže, da sredstev niste porabili namensko, 14 mesecev niste upravičeni do nove izredne denarne pomoči.
Do pravice je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ali katerega dohodek ne presega cenzusa.
Družinski člani umrlega se šteje zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje.
Pravica se lahko uveljavlja v roku enega leta od datuma smrti svojca, upravičenost pa se ugotavlja na dan smrti. Ob izpolnjevanju dohodkovnega pogoja se lahko dodeli v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe in je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji.
Kot družinski člani se štejejo zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje.
Do pravice je upravičen družinski član, ki je bil na dan smrti pokojnika upravičen do upravičena do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka, ali če dohodek ne presega višine 617 evrov za samsko osebo oziroma 925 evrov za družino.
Urejanje dediščine in premoženja
Ko nekdo umre, dedovanje ureja notar v posebnem postopku. Obvestilo o uvedbi zapuščinske obravnave prejmete po pošti.
Kaj se običajno zgodi v postopku:
-
Pregled premoženja pokojnega, kot so hiša, stanovanje, vozilo ali bančni računi.
-
Pogovor in dogovor z drugimi dediči o tem, kako se bo dediščina razdelila.
-
Izplačilo dediščine ali sprememba lastništva premoženja.
Če se dediči ne morejo dogovoriti, lahko postopek traja dlje in včasih vključuje tudi sodni postopek.
Vse o dedovanju ter urejanju premoženja je dostopno tudi na spletišču Cekin.si.
Prepoved odtujitve nepremičnine (vpis zaznambe v zemljiško knjigo)
Dedovanje zapustnikovega premoženja se omeji v vrednosti pomoči, ki jo je zapustnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, če mu je bila ta pomoč dodeljena, ker je imel v lasti stanovanje, v katerem je dejansko prebival ter imel prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost je presegala 120.000 eurov, in ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivat in je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot osemnajstkrat in je soglašal z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve vseh nepremičnin, katerih lastnik je bil, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije.
Omejitev dedovanja
Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč, ker je imel v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katerem ali kateri je dejansko prebival in imel prijavljeno stalno prebivališče in katerega ali katere vrednost je presegala 120.000 evrov in ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, se za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje premoženja zapustnika omeji v celoti.
Viri:
-
Strokovni pregled dodatkov in subvencij: Center za socialno delo Ljubljana.
-
https://www.scsd.si/centri-za-socialno-delo/delovna-podrocja-csd/denarni-prejemki-in-subvencije/