Življenje po izgubi ali odhodu bližnjih

Prilagajanje na samsko življenje prinaša svoje vzpone in padce ter lahko sproži čustvene izzive, s katerimi se je treba soočiti. To je pogosto še posebej intenzivno po izgubi bližnje osebe ali ločitvi. Pravi ali napačen način soočanja s spremembo ne obstaja – vsak posameznik se z novimi okoliščinami spoprijema po svoje, nekateri pa za prilagoditev potrebujejo več časa.

Družina in prijatelji so naravni vir čustvene podpore, vendar niso vedno na voljo ali pa se morda raje pogovorite z nekom, ki ni neposredno vključen v vaše življenje. Pomoč psihosocialnega ali psihološkega svetovanja vam lahko pomaga izraziti čustva, raziskati svoje občutke in se približati sprejemanju situacije. Na voljo je tudi brezplačna pomoč za žalujoče osebe (npr. pri Hospicu), pri strokovnjakih v centru za dušeno zdravje ali pa vam vaš zdravnik lahko uredi napotitev na svetovanje prek javnega zdravstvenega sistema.

Številni starejši v Sloveniji so zelo navezani na svoje domove in se v njih počutijo dobro. Dom jim pomeni varnost, samostojnost in občutek, da so še vedno »na svojem«, še posebej če tam živijo že dolgo ali so lastniki stanovanja ali hiše.

S staranjem se zaradi postopnega upada gibalnih in kognitivnih zmožnosti povečuje zahtevnost uporabe posameznih prostorov in opreme v stanovanju, hkrati pa narašča tudi tveganje za padce in druge nezgode. Prostori, ki so bili nekoč samoumevni, lahko postanejo ovira za varno in samostojno gibanje, kar vpliva na vsakodnevno delovanje in občutek lastne zmožnosti.

Neprilagojeno bivalno okolje lahko pri starejšem človeku postopoma vodi v zmanjševanje uporabe posameznih delov stanovanja, opuščanje dejavnosti ter občutke nemoči in izgube nadzora nad lastnim življenjem. Posledično se lahko poveča odvisnost od pomoči drugih in tveganje za prezgodnjo selitev v drugo bivalno okolje, najpogosteje v dom za starejše, ki jo mnogi doživljajo kot bolečo prekinitev z domačnostjo in znanim življenjskim okoljem.

Raziskave kažejo, da si starejši želijo čim dlje ostati v svojem domu, zato so pravočasne in ustrezne fizične prilagoditve bivalnega okolja ključne za ohranjanje varnosti, samostojnosti in občutka avtonomije v starosti. Prilagojen dom starejšemu človeku omogoča, da tudi ob spremenjenih zmožnostih ostaja aktiven in samostojen ter ima vpliv nad svojim vsakdanjim življenjem.

Ker je obseg prilagoditev lahko precejšen, vas toplo vabimo, da se seznanite s priročnikom Stanovanje v starosti, kjer so opisane prilagoditve domačega okolja za čim bolj samostojno in varno bivanje v domačem okolju.

V okviru Zakona o dolgotrajni oskrbi so starejše osebe tudi opravičene do niza storitev in aktivnosti, ki jih zaradi starostne oslabelosti, invalidnosti, kognitivnega upada potrebujejo za funkcioniranje v domačem okolju. Tu gre za zagotavljanje pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih (kot so kopanje, oblačenje, hranjenje, leganje v posteljo ipd.) in podpornih dnevnih opravil (kot npr. priprava hrane, pranje perila, čiščenje), ki se lahko opravljajo na domu ali v instituciji. Prav tako jim pripada pomoč pri krepitvi in ohranjanju samostojnosti. Osnovna dnevna opravila oziroma storitve osebne oskrbe se pogosto zagotovijo v kombinacijami z osnovnimi zdravstvenimi storitvami, kot so zdravstvena nega, preventiva , rehabilitacija in paliativna oskrba.

Pravice v okviru dolgotrajne oskrbe vključujejo:

• pravico do oskrbovalca družinskega člana;

• pravico do dolgotrajne oskrbe na domu;

• pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji ter

• pravico do denarnega prejemka,

• pravico do storitev e-oskrbe.

Uporaba sodobne tehnologije pomembno prispeva k večji samostojnosti starejših pri upravljanju doma. Preproste in uporabniku prijazne naprave, kot so senzorji gibanja in padcev, opomniki za jemanje zdravil ter pametni telefoni ali tablice z večjimi zasloni, omogočajo večjo varnost in boljšo organizacijo vsakdanjih opravil. Tehnološke rešitve starejšim olajšajo tudi komunikacijo z družinskimi člani in dostop do storitev na daljavo, kar zmanjšuje občutek osamljenosti ter potrebo po stalni pomoči drugih.

Telefon lahko postane zelo praktično orodje, ki starejšim pomaga ohranjati samostojnost, pregled nad obveznostmi in večjo varnost v domačem okolju, na primer:

• Nastavitev alarmov in opomnikov za jemanje zdravil, pitje tekočine, obroke ali obiske pri zdravniku.

• Koledar za beleženje pomembnih datumov, pregledov, terapij in opravkov.

• Klic v sili – shranjene hitre številke ali poseben gumb za nujne primere.

• Aplikacije za zdravila, ki opozarjajo na pravilen čas jemanja in beležijo, ali je bilo zdravilo vzeto.

• Video klici z družino in prijatelji, kar pomaga ohranjati socialne stike.

• Opomniki za vsakodnevna opravila, kot so plačilo položnic, zalivanje rož ali odnašanje smeti.

• Uporaba glasovnega pomočnika, kjer lahko z glasom nastaviš alarm, pokličeš osebo ali vprašaš za informacije.

• Zdravstvene aplikacije, ki spremljajo gibanje, srčni utrip ali število korakov.

Prilagoditev življenja, ko ostanemo sami, zajema seveda tudi druga vprašanja, ki se navezujejo na področje upravljanja financ, spoznavanja novih ljudi, premagovanja osamljenosti in izolacije ter preprečevanja tveganj, ki vplivajo na naše duševno počutje.

Odgovore na ta vprašanja lahko najdete v rubrikah na tej spletni strani, kot je na primer podstran Kam po pomoč.