Kako prevare vplivajo na varnost in počutje starejših?
Prevare in goljufije niso le finančna grožnja, ampak lahko pomembno vplivajo tudi na psihično in čustveno stanje posameznika. Žrtve prevar pogosto doživljajo stres, tesnobo, občutke krivde ali sramu, kar lahko vodi v izgubo zaupanja v druge ljudi in zmanjšanje občutka varnosti v vsakdanjem življenju. Poleg tega lahko ponavljajoče se prevare ali klici povzročijo kronični stres, ki negativno vpliva na spanje, razpoloženje in kognitivne funkcije.
Pri starejših osebah in tistih, ki imajo že kognitivni upad ali imajo zgodovino duševnih stisk, izkušnja goljufije in prevare lahko vodi v depresijo, občutek nemoči in izolacijo.
Preprečevanje in ozaveščanje o prevarah je ključnega pomena ne le za zaščito finančnih sredstev, ampak tudi za ohranjanje duševnega zdravja in varnosti starejših oseb.
Pomembno je, da se žrtve prevar zavedajo, da niso krive za prevaro, ter da imajo dostop do pravilnih informacij in podpore, ki zmanjšujejo psihološki stres.
Kaj je prevarantski telefonski klic?
Gre za klic neznane osebe ali organizacije, s katero prej niste bili v stiku in vas kliče brez vašega povabila – pogosto z namenom prodaje ali prevare.
Med najpogostejše sodijo: lažni klici bank ali policije, obvestila o domnevnih težavah z vašim računom, lažne nagrade ali loterije ter klici, pri katerih vas skušajo prestrašiti in prisiliti v takojšnje plačilo ali posredovanje osebnih podatkov.
Kako se lahko zaščitim pred prevarami?
Nikoli ne delite osebnih ali bančnih podatkov po telefonu ali na spletu, ne zaupajte klicem ali sporočilom, ki ustvarjajo občutek nujnosti, in ob sumu raje takoj prekinite klic oziroma komunikacijo.
Če ste v dvomih, sami preverite informacije pri uradni instituciji.
Sumljive klice ali sporočila lahko prijavite svojemu telekomunikacijskemu operaterju, policiji ali pristojnim potrošniškim organizacijam. S tem lahko pomagate zaščititi tudi druge.
Če dvomite v klic ali sporočilo, ga prekinite in pokličite svojo banko na uradno številko.
Najpogostejše vrste prevar
Bodite pozorni na klice, ki naj bi prihajali iz vaše banke in vas opozarjajo na domnevno zlorabo bančnega računa ali plačilnih kartic.
Goljufi vas lahko prosijo, da jim zaupate svojo PIN-kodo ali da bančno kartico izročite kurirju. Vaša banka tega nikoli ne bo zahtevala.
Gre za klice oseb, ki se predstavljajo kot »tajni« ali »kriminalistični« policisti in trdijo, da preiskujejo zaposlenega na vaši banki. Pri tem vas prosijo za podatke o vaši kartici ali računu. Policija vas nikoli ne bo prosila za sodelovanje v preiskavi na tak način.
Oseba vas lahko pokliče in trdi, da ima vaša naprava virus in da morate prenesti programsko opremo za njegovo “popravilo”. V resnici gre za škodljivo programsko opremo (spyware) – nezaželen program, ki se zažene na vaši napravi in goljufom omogoča dostop do vseh vaših spletnih podatkov.
Lahko prejmete klic ali sporočilo od nekoga, ki se predstavlja kot uslužbenec Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in trdi, da obstaja težava z vračilom davka, neplačanimi prispevki ali globami. Pogosto vas prosijo, da pokličete nazaj ali posredujete osebne bančne podatke.
FURS vas nikoli ne bi kontaktiral na tak način in ne bi zahteval razkritja osebnih finančnih podatkov po telefonu ali e-pošti.
Gre za klice, ki naj bi bili v zvezi s popravkom vašega davka na nepremičnine ali vračilom komunalnih dajatev. Osebe se lahko predstavljajo kot občinski uradniki in vas prosijo za osebne podatke ali plačilo. Vaša občina vas nikoli ne bi nepričakovano poklicala glede vračila davka ali dajatev.
Gre za klice podjetij, ki trdijo, da ste imeli prometno nesrečo in da naj bi imeli pravico do odškodnine. Ne odgovarjajte na te klice. Če ste res imeli nesrečo, vedno pokličite svojo zavarovalnico na številko, navedeno v vaši polici.
Prejmete lahko sporočilo, v katerem vas pošiljatelj prosi, da sledite povezavi za “odpravo težave” z vašim računom ali za sledenje pošiljki. Te povezave pogosto vodijo na lažno spletno stran, kjer vas prosijo za prijavo. Goljufi lahko te podatke uporabijo za dostop do vaših računov.
Bodite pozorni na klice, ki vas prosijo, da plačate za obnovitev članstva pri storitvi za preprečevanje neželenih klicev. Ta storitev je brezplačna, vsak poziv, ki zahteva plačilo, je prevara.
Bodite previdni pri klicih ali sporočilih z neznanih številk, ki ponujajo produkte ali storitve, kot so upravljanje pokojnin ali dolgov. Pogosto gre za prevare, ki ciljajo na pridobitev vaših osebnih in finančnih podatkov.
Gre za nezaželene ali vsiljive prodajne klice oziroma ponudbe naložb, ki se zdijo preveč dobre, da bi bile resnične. Bodite posebej pozorni in ne delite svojih bančnih ali osebnih podatkov.
Goljufi se lahko predstavljajo kot operaterji mobilne telefonije in obljubljajo popuste ali ugodne pogodbe. Namen je pridobiti vaše bančne podatke. Nikoli ne posredujte številke kartice ali PIN-kode neznancem.
Goljufi lahko posnemajo uradne telefonske številke, kar lahko ustvari vtis, da klic prihaja iz legitimne organizacije, kot so banka ali komunalno podjetje.
Pomembno: To, da kdo pozna osnovne podatke o vas – ime, naslov, rojstno ime matere ali celo direktne bremenitve – še ne pomeni, da je klic legitimen.