Osamljenost

Občasno je normalno, da se počutimo osamljene. Včasih pa lahko osamljenost začne oblikovati naše življenje in pomembno vpliva na naše dobro počutje – še posebej, ko se staramo. Naše informacije in nasveti vam lahko pomagajo, če se vi ali kdo, ki ga poznate, počutite osamljeni.

Osamljenost je subjektiven občutek, zato jo je težko natančno opredeliti. V starosti se ta občutek pogosto pojavi zaradi številnih sprememb in vse večjega števila izgub, ki jih posameznik doživlja.

Med starejšimi se kot pogosti dejavniki osamljenosti navajajo institucionalizacija, socialna izolacija ter slabi medgeneracijski odnosi. Starejši lahko občutijo globoko osamljenost predvsem ob izgubi pomembnih oseb, na primer ob selitvi, razpadu partnerskega odnosa ali smrti bližnjih ali njihovi odsotnosti.

Na občutek osamljenosti lahko vplivajo tudi spremembe v vsakdanjem življenju. Po upokojitvi se je včasih težko prilagoditi manjšemu obsegu družbenih stikov in drugačni strukturi dneva. Zdravstvene težave lahko posameznika omejijo pri dejavnostih, ki so mu bile prej v veselje, hkrati pa lahko vplivajo tudi na samozavest. Nekateri starejši se zaradi tega počutijo manj sposobne oditi med ljudi ali se vključevati v dejavnosti, ki so jih nekoč radi počeli.

S staranjem postaja vse težje ohranjati vlogo aktivne, samostojne in močne osebe. Ko starejši izgubijo svoje nekdanje družbene in življenjske vloge ter prevzamejo bolj pasiven položaj, se pogosto srečujejo s težavami pri zadovoljevanju potreb, ki so jih prej lahko uresničevali na različne načine.

Pomembno je poudariti, da osamljenost ni isto kot biti sam. Posameznik se lahko počuti osamljenega tudi takrat, ko ni fizično sam in je obkrožen z drugimi ljudmi. Navzven je lahko njegovo življenje videti zelo aktivno, a kljub temu občuti notranjo praznino. Po drugi strani pa mnogi ljudje uživajo v času, ki ga preživijo sami, kar ne pomeni nujno, da so osamljeni. Ključno je, da količina in vrsta socialnih stikov ustrezata posamezniku in njegovim potrebam.

Tukaj je nekaj načinov, kako se lahko zaščitite pred negativnimi učinki osamljenosti in socialne izolacije, ali pa pomagate pri tem tudi svojim bližnjim.

Pomembno je, da skrbite zase. Za lažje obvladovanje stresa in ohranjanje čim boljšega duševnega in telesnega zdravja poskušajte redno telovaditi, jesti uravnoteženo hrano, spati dovolj (7 do 9 ur) in se ukvarjati z dejavnostmi, ki vam prinašajo veselje.

Ostanite aktivni in ohranjajte stike z drugimi. Ljudje, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so zanje smiselne in jih izvajajo skupaj z drugimi, občutijo namen v življenju in pogosto živijo dlje. Na primer: prostovoljno delo in pomoč drugim zmanjšujeta občutek osamljenosti in dajeta občutek poslanstva, kar je povezano z boljšim zdravjem. Raziskave kažejo, da takšne dejavnosti izboljšujejo razpoloženje, dobrobit in kognitivne funkcije.

S staranjem postaja vse težje ohranjati vlogo aktivne, samostojne in močne osebe. Ko starejši izgubijo svoje nekdanje družbene in življenjske vloge ter prevzamejo bolj pasiven položaj, se pogosto srečujejo s težavami pri zadovoljevanju potreb, ki so jih prej lahko uresničevali na različne načine.

Pomembno je poudariti, da osamljenost ni isto kot biti sam. Posameznik se lahko počuti osamljenega tudi takrat, ko ni fizično sam in je obkrožen z drugimi ljudmi. Navzven je lahko njegovo življenje videti zelo aktivno, a kljub temu občuti notranjo praznino. Po drugi strani pa mnogi ljudje uživajo v času, ki ga preživijo sami, kar ne pomeni nujno, da so osamljeni. Ključno je, da količina in vrsta socialnih stikov ustrezata posamezniku in njegovim potrebam.

Osamljenost lahko močno vpliva na naše počutje. Pogosto se zaradi nje počutimo brezvoljne, brez energije ali pa nam je težko najti motivacijo za običajne stvari. Ko se počutimo tako, je lažje zanemariti skrb zase, kot bi to običajno počeli. Zato je še posebej pomembno, da poskrbimo za svoje telo in um.

Tukaj je nekaj načinov, ki lahko pomagajo ostati telesno in duševno bolj zdrav/a:

• Sprememba okolja lahko razbije monotonijo dneva, obiščite novo kavarno, pojdite v knjižnico ipd.

• Telesna aktivnost, kot na primer sprehod v naravi, lahko resnično izboljša vašo razpoloženje.

• Zdrava prehrana in dovolj tekočine lahko pozitivno vplivata na to, kako se počutite. Če vam primanjkuje motivacije za kuhanje, si lahko poiščete kak nov recept ali preverite, ali je v vaši okolici kakšen tečaj kuhanja.

• Nekateri ljudje opazijo, da pijejo več alkohola, ko so žalostni ali osamljeni. Pomembno je, da pazite na količino, saj lahko alkohol poslabša razpoloženje, namesto da bi pomagal.