Niso samo vaša leta

Vsakdo se kdaj počuti drugače kot sicer – bolj utrujeno, žalostno, zaskrbljeno ali brez prave volje. Pri starejših se ti občutki lahko pojavijo zaradi sprememb v zdravju, življenjskih okoliščin, osamljenosti, skrbi za prihodnost, včasih pa se zdi, da tej občutki pridejo kar brez razloga.

Če opažate, da slabo počutje traja dlje časa ali se stopnjuje, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Obrnete se lahko na svojega osebnega zdravnika. Pogovor s strokovnjakom je znak skrbi zase in ne šibkosti.

Če pri sebi opažate katerega od spodnjih znakov, je mogoče, da doživljate depresijo ali tesnobo:

• izguba samozavesti in občutki potrtosti

• občutki tesnobe ali stalne zaskrbljenosti

• nezmožnost uživanja v stvareh, ki so vas nekoč veselile

• nepojasnjene telesne bolečine ali nelagodje

• izogibanje ljudem, tudi tistim, ki so vam blizu

Pomembno je vedeti, da se težave v počutju lahko kažejo na različne načine. Znaki, kot so potrtost, nemir, utrujenost ali umik od ljudi, ne pomenijo nujno, da gre za depresijo ali tesnobo. Včasih preprosto vemo, da nekaj ni v redu, tudi če tega ne znamo natančno poimenovati. Pogovor s strokovnjakom vam lahko pomaga razumeti svoje počutje in najti poti k boljšemu vsakdanjemu počutju.

Duševno zdravje ni odvisno le od ene stvari, temveč nanj vpliva več različnih dejavnikov.

Na duševno zdravje močno vplivajo odnosi z drugimi. Stiki z družino, prijatelji in znanci nam dajejo občutek podpore in pripadnosti. Če teh stikov primanjkuje, se lahko pojavijo osamljenost, žalost in tesnoba.

Po drugi strani lahko osamljenost in socialna izolacija vodita v občutke žalosti, praznine in tesnobe. Če smo redko v stiku z drugimi ali nimamo priložnosti za pogovor in druženje, se lahko to sčasoma pozna tudi na našem razpoloženju.

Pomembna je tudi vključenost v skupnost, na primer sodelovanje v društvih, skupinah ali drugih dejavnostih., tudi prostovoljstvo blagodejno vpliva na počutje in občutek koristnosti in smisla. Prijazno okolje in občutek pripadnosti ter sprejetju dodatno prispevata k boljšemu počutju.

Telesno zdravje je tesno povezano z našim duševnim počutjem. Kronične bolezni, bolečine ali zmanjšana gibljivost lahko vplivajo na razpoloženje, samozavest in občutek samostojnosti. Če se težje gibamo ali smo pogosto utrujeni, se lahko umaknemo iz družbe in dejavnosti, ki so nam bile nekoč v veselje.

Redna telesna dejavnost, tudi če je zelo nežna, lahko pomaga izboljšati razpoloženje, spanec in splošno počutje. Pomembno je, da poslušamo svoje telo in izberemo aktivnosti, ki so primerne za nas.

Pomembna je tudi vključenost v skupnost, na primer sodelovanje v društvih, skupinah ali drugih dejavnostih., tudi prostovoljstvo blagodejno vpliva na počutje in občutek koristnosti in smisla. Prijazno okolje in občutek pripadnosti ter sprejetju dodatno prispevata k boljšemu počutju.

Vsakdo se v življenju sooča s stresom, spremembami in izgubami. Naše duševno zdravje je odvisno tudi od tega, kako se s temi izzivi spopadamo. Občutek notranje moči, prilagodljivosti in zaupanja vase nam pomaga, da lažje prebrodimo težke trenutke.

Dolgotrajen stres, skrbi ali občutek nemoči pa lahko vodijo v tesnobo, žalost ali izgubo veselja do vsakdanjih stvari. Pomembno je, da si dovolimo poiskati pomoč in govoriti o svojih občutkih.

Okolje, v katerem živimo, vpliva na to, kako se počutimo. Občutek varnosti doma in v soseski, mirno okolje ter dostop do zdravstvenih in drugih storitev lahko izboljšajo duševno počutje.

Upokojitev lahko prinese več prostega časa, a tudi izgubo rutine in občutka namena. Podobno lahko izguba bližnje osebe sproži dolgotrajno žalovanje, ki je pri vsakem posamezniku drugačno.

Tudi skrb za bolnega partnerja ali družinskega člana je lahko čustveno in telesno zelo naporna. V takih obdobjih je še posebej pomembno, da ne pozabimo nase in poiščemo podporo.

Skrbi glede denarja lahko povzročajo napetost, slabo spanje in stalno zaskrbljenost. Občutek negotovosti lahko močno vpliva na duševno zdravje.

Alkohol lahko kratkoročno deluje sproščujoče, vendar lahko dolgoročno poslabša razpoloženje in poveča tesnobo. Tudi nekatera zdravila lahko vplivajo na počutje, zato je pomembno, da se o morebitnih spremembah pogovorimo z zdravnikom.

Pri nekaterih ljudeh se razpoloženje spreminja z letnimi časi. Manj svetlobe in krajši dnevi lahko povzročijo več utrujenosti, zaprtosti vase in slabo voljo. Poglejte si več o sezonski depresivni motnji