Stigma je širok krovni pojem, ki zajema tri sestavne dele, in sicer:
- Stereotipi so posplošene sodbe, s katerimi si pomagamo pri razvrščanju ljudi v skupine. Pogosto ne temeljijo na resničnih dejstvih. Primer: »Oseba z depresijo je lena«.
- Predsodki nastanejo, ko sprejmemo stereotipe in hkrati občutimo močna čustva ob osebah, na katere se nanašajo stereotipi. Pogosto jih nevede prevzamemo od drugih. Primer: »Oseba z depresijo je res lena in me jezi, ker nič ne naredi«.
- Diskriminacija je negativno vedenje do osebe, na katero se nanašajo stereotipi in predsodki. Primer: »Kot delodajalec nikoli ne bi zaposlil osebe z depresijo, saj so lene«. Diskriminacija na področju duševnega zdravja se tako lahko kaže v neenakih možnostih uspeha v šoli ali službi, izogibanju in izključevanju ljudi z zgodovino ali trenutnimi težavami v duševnem zdravju ter prisilni hospitalizaciji.
O stigmatizaciji duševnega zdravja govorimo, ko imamo negativno mnenje o in/ali diskriminiramo osebo zaradi težav v duševnem zdravju. S tem, ko se osredotočimo zgolj na »negativni« vidik posameznika (njegovo duševno motnjo ali stisko), zanemarimo vse ostale lastnosti, ki jih ima. Najenostavnejši primer stigmatizacije bi bil, da osebi s shizofrenijo rečemo shizofrenik, s čimer vse njene lastnosti posplošimo zgolj na njeno zdravstveno stanje – tj. shizofrenijo.
Pri osebah s težavami v duševnem zdravju stigma igra močno vlogo, saj lahko poglobi duševno stisko in tako oteži proces okrevanja. Zaradi strahu pred stigmo posamezniki lahko tudi odlašajo z iskanjem pomoči ali celo nikoli ne spregovorijo o svojih težavah.
Kako odpraviti stigmo si preberi tukaj.
