Strokovno predavanje in pogovor o stigmi in diskriminaciji zaposlenih zaradi samomora v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig (8. 9. 2022)

 

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga vsako leto obeležujemo 10. septembra, smo v okviru kampanje ‘Nisi okej? Povej naprej.’ v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig izvedli strokovno predavanje in pogovor z zaposlenimi o morebitni stigmi in diskriminaciji zaposlenih zaradi samomora varovank zapora. Namen dogodka je bil podati strokovno ozadje o prepoznavanju samomorilnih oseb, pomenu preventivnega ukrepanja, ustreznih pristopih h komuniciranju pri samomorilno ogroženih ob predstavitvi osebne izkušnje depresije in samomorilnih teženj.

Samomor je resen javnozdravstveni problem tudi v zavodih za prestajanje kazni zapora, saj različni dejavniki (kaznivo dejanje, ločitev od družine in otrok, težave v duševnem zdravju od prej, uživanje prepovedanih substanc, negativne izkušnje iz otroštva, pretekli poskusi samomora …) dvigajo stopnjo nagnjenja k samomoru med zapornicami in zaporniki. Z ozaveščanjem zaposlenih in proaktivnimi intervencijami se lahko pomembno zmanjša tveganje za samomor.

Ambasadorka kampanje Mateja Mlakar je pred leti zbolela za hudo obliko depresije. Pomoč je poiskala pri psihiatrih, ki so jo zaradi zelo resnega stanja napotili na bolnišnično zdravljenje. S pomočjo zdravil in psihoterapije se ji je zdravje izboljšalo in ponovno je dobila veselje do življenja. Svojo izkušnjo in pot okrevanja, na kateri je bilo zdravljenje nujno potrebno, danes deli z drugimi, ki se znajdejo v podobnih življenjskih okoliščinah. Mateja poudarja, da naj vsak – če le najde pogum in moč – o svoji stiski spregovori zaupni osebi, pri čemer sta podpora in razumevanje s strani družine v procesu okrevanja zelo pomembni. Mateja, ki danes vodi skupino za samopomoč pri Društvu za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, opozarja, da neizražena duševna stiska ali motnja nikoli ne mine sama od sebe, temveč se le poglobi in stopnjuje.

Kako oceniti samomorilnost, kateri so neposredni znaki samomorilne ogroženosti, kako ustrezno komunicirati s samomorilno osebo, katere intervencije so nevarne in škodljive, kako pomembna je kakovostna komunikacija v delovnem kolektivu ob soočanju s samomorilnostjo je razložila prof. dr. Vesna Švab v strokovnem delu srečanja. Opozorila je, da se groženj s samomorom ne sme preslišati in da sta previdnost ter takojšnja obravnava varovancev v zaporih, ki se je kot praksa že uveljavila pri nas, znatno znižala število zaporniških samomorov.

Ob tem je strokovno osebje opozorila, da delo v težkih razmerah, kar zapori so, prinaša stiske tudi zaposlenim. Udeležence dogodka je vprašala, ali si upajo o svojih stiskah spregovoriti znotraj kolektiva? Koliko je stigme med njimi samimi? Kako močan je mit, da so zaposleni v zaporih nezlomljivi, močni? Opozorila je tudi na stigmo strokovnih delavcev, da se od njih vedno pričakuje, da pravočasno prepoznajo samomorilno ogroženost drugih in se temu primerno odzovejo. V resnici, kot je pritrdilo osebje zapora, so tudi oni le ljudje, ki po svojih najboljših močeh skušajo prestreči varovance s težavami v duševnem zdravju in jih napotiti na ustrezno strokovno obravnavo. Prav tako skušajo biti sočutni do članov kolektiva, če se ti znajdejo v stiski in duševnih težavah, zato se jim razumevanje in prepoznavanje znakov duševnih motenj ter stisk zdi zelo pomembno.

Avtor: ZPKZ Ig, NIJZ

Strokovno predavanje in pogovor o stigmi starostnikov z demenco in strokovnih delavcev zaradi covida-19 v DSO Vič-Rudnik, enota Bokalce (16. 6. 2022)

Voden pogovor z Andrejo Štepec, ambasadorko kampanje, in prof. dr. Vesno Švab, strokovno sodelavko kampanje, je razkril potrebe svojcev oseb z demenco, problem stigmatizirajočega odnosa do oseb z demenco in do starejših oseb ter osvetlil izzive zaposlenih v domovih za starejše, še posebej težave in stiske v času pandemije covida-19.

Andreja Štepec je predstavila prvoosebni vidik svojke starostnika z demenco. Pojasnila je, kako je biti skrbnik osebe z demenco, zakaj je bila skrb za mamo prezahtevna in zakaj je bila kljub temu odločitev za preselitev v DSO težka; kako so jo prevevali občutki krivde in nemoči. Povedala je, da se je kljub strogim omejitvam zaradi epidemije trudila ohranjati redne stike z mamo. Skupaj z prof. dr. Švab sta nadaljevali s primeri stigme oseb z demenco in starostnikov na splošno, stigme njihovih svojcev in stigme zaposlenih v DSO, katera se je med epidemijo še povečala.

Na področju demence stigmatizacija nastopi zaradi pomanjkanja ozaveščenosti o demenci (še vedno je veliko stereotipov, napačnih domnev in neutemeljenih mitov o njej), do stigme prihaja zaradi neustreznega načina komuniciranja (uporaba stigmatizirajočega jezika), izključenosti osebe z demenco in svojcev iz sodelovanja pri odločitvah o zdravljenju ali oskrbi, stigma se dotika težav pri dostopu do ustrezne podpore in storitev, prav tako prihaja do samostigme oseb z demenco. Zato je pomembo ohranjanje dostojanstva in pravic vseh starejših oseb, je poudarila Štepec.

Zaposleni v domu za starejše, ki so se aktivno vključevali v pogovor, so spregovorili o stigmi in diskriminatornih vedenjih, s katerimi so se v času epidemije srečevali sami (izogibali so se jih sosedje, znanci, prijatelji, da se ne bi okužili s covid-19), poleg tega so se soočali z velikimi stiskami in težavami (od povsem logističnih in kadrovskih problemov do dodatnih pritiskov svojcev stanovalcev), ki so še bolj otežili njihovo delo. Stigma je torej vseprisotna in ne izbira. Prof. dr. Vesna Švab je spodbujala zaposlene k deljenju svojih izkušenj, stisk in dejala, da je pomembno spregovoriti o težavah. Pri tem močna kolektivna povezanost, zaupljivi odnosi med zaposlenimi in dobra timska povezanost nudijo pomembno varnost, da se o njih spregovori odkrito.

Zaradi stigme v delovnem okolju socialnega varstva, kjer so pričakovanja visoka (da se ne pritožuješ, da imaš močno psihično prožnost na stresne dogodke, da ne kažeš šibkosti), je diskusija izpostavila, kako prav in pomembno je, da se spregovori o čustvenih obremenitvah, saj je to preventivno ravnanje v skrbi za lastno duševno zdravje. Profesorica Švab je pozvala zaposlene, da zaradi težkih razmer dela v DSO, kjer so smrti stanovalcev del vsakdana in lahko povzročajo posttravmatske stresne motnje, najdejo moč, da pokažejo svojo ranljivost in da se čustveno odzovejo na težke situacije, ki se jih človek nikoli ne navadi. Za konec je zaposlene nagovorila, da ko stiske postanejo pretežke, da si čim prej poiščejo strokovno pomoč.

DUŠEVNA ČAJANKA “INBED Z MOTNJAMI HRANJENJA” z ambasadorko kampanje Klaro Leben (24. 5. 2022)

Na prvi duševni čajanki, s katero smo pričeli s sklopom dogodkov, ki bodo potekali po celotni Sloveniji, je ambasadorka Klara Leben v pogovoru z vodjo kampanje psihologinjo Nušo Crnkovič in Anjo Javorič, povezovalko dogodka, spregovorila o iskanju svojega mesta v svetu in težavah z motnjami hranjenja.

Klara Leben je Instagram vplivnica, uspešna podjetnica, lastnica znamke INBED, voditeljica in ustvarjalka podkasta ter nosilka naziva ‘nutrition, health and wellness coach’. Odločila se je, da svojo izkušnjo deli z drugimi, ker želi pomagati in ker se je − ko je bila v najtežjem obdobju svojih stisk in duševnih težav − počutila zelo samo, nerazumljeno, oddaljeno in odtujeno od sveta okoli sebe. Svojo stisko je namreč uspešno skrivala pred drugimi, zato njeni bližnji niso vedeli, da ima prehransko motnjo in težave v duševnem zdravju.

O duševnih stiskah je včasih težko spregovoriti, celo pred najbližjimi. A če nas stiska že tako ogroža, da nismo sposobni normalnega vsakdanjega delovanja, je to skrajni klic na pomoč in trenutek, ko je potrebno stopiti iz ‘začaranega kroga’.

Klara je na pot okrevanja stopila – kot pravi sama – »po več letih mučenja svojega telesa in svoje psihe,« in ko si je priznala, da ne more več tako naprej. »Ali bom potonila ali bom naredila spremembo, da grem naprej,« si je rekla in poiskala pomoč. Njena pot okrevanja je imela veliko padcev, sama zanjo pravi, da je bil proces. Še vedno ima izzive na področju tesnobe, s katerimi pa se danes sooča konstruktivno, saj jo je strokovna psihoterapevtska pomoč opremila z ustreznimi orodji in veščinami. Ker sama sebi želi dobro in ker zavestno dela na duševnem zdravju, še vedno obiskuje psihoterapevta, čemur sama pravi ‘čustvena higiena’.

Psihologinja Crnkovič se strinja in spodbuja k temu, da skrbimo in nadgrajujemo kakovost svojega duševnega zdravja, saj s tem ravnamo preventivno. »Počnimo stvari, ki jih radi delamo – torej karkoli, kar nas navdaja z veseljem in ne po nekem receptu, temveč kar ti pomaga, da se sprostiš in bolje počutiš.« Ko so stiske prehude in ko ne vemo, v katero smer, je čas, da se posvetujemo s strokovnjakom in dodala, da je prvi naslov lahko kar osebni zdravnik, ki bo znal napotiti naprej.

Problem pri duševnih težavah, zaradi česar marsikdo okleva poiskati pomoč, je tudi strah pred stigmo in sram pred obsojanjem. Kot je pojasnila Nuša Crnkovič, je stigma krovni dežnik, pod katerim se nahajajo stereotipi, predsodki in diskriminacija. Osebe s težavami v duševnem zdravju so pogostokrat stigmatizirane nezavedno, torej ne nalašč ali iz hudobije, temveč zaradi pomanjkanja točnih informacij. »Zato je pomembno, da se ozaveščamo, izobražujemo in zavedamo, da s svojim vedenjem lahko diskriminiramo drugo osebo,« je poudarila psihologinja. Poleg stigme se osebe z duševnimi stiskami pogosto samo-stigmatizirajo, kar je potrdila tudi Klara, ki se zaradi skrivanja motenj hranjenja ni toliko soočala s stigmo ‘od zunaj’ kot s samo-stigmo, torej s pripisovanjem lastnih negativnih mnenj o sebi.

Zanimivemu pogovoru o odpravljanju (samo)stigme na področju duševnega zdravja so se priključili tudi obiskovalci z vprašanji in svojimi izkušnjami, mnenji. Resnično pomenljivo čajanko je ambasadorka Klara Leben sklenila z mislijo, ki jo polagamo na srce vsem:

»Sprejeti odgovornost za svojo srečo, saj je nihče drug ne bo zate našel ali iskal ali vam jo dal. In ko si v stiski in vidiš, da ne moreš sam, da ne gre naprej, da se vrtiš v začaranem krogu stisk, ki te omejujejo, poišči si pomoč.«

Zahvaljujemo se kavarni Pritličje za pomoč pri izvedbi in snemanju dogodka.

Vabljeni k ogledu posnetka dogodka:

Vabljeni k ogledu galerije z dogodka:

Strokovno predavanje in pogovor o stigmi samomora v Psihiatrični bolnišnici Begunje (20. 5. 2022)

Strokovna sodelavka kampanje prof. dr. Vesna Švab in ambasadorka kampanje mag. Anja Klančar sta v Psihiatrični bolnišnici Begunje govorili o stigmi, samo-stigmi in procesih prebolevanja izgube zaradi samomora s strokovnega vidika in z vidika svojca.

Mag. Anja Klančar je zaradi samomora izgubila mamo in očeta. O svoji težki življenjski preizkušnji odkrito govori, opisala jo je tudi v knjigi Ko izgubiš – Zgodba o prebolevanju samomora v družini. O doživljanju stiske, ki so jo poglabljali občutki sramu, nemoči, krivde in očitki, kaj bi lahko še naredila, je iskreno spregovorila pred strokovnimi sodelavci bolnišnice v Begunjah. Dejala je, da se je močno samo-stigmatizirala, da so ji pri prebolevanju pomagali pogovori tako z zdravniki, ki so bili vključeni v zdravljenje očeta, kot vsemi tistimi, ki so jo hoteli poslušati. Čeprav bi želela, se marsikdo z njo ni zmogel pogovarjati, bodisi ker ni zbral poguma bodisi ker ni vedel, ali naj o tem sploh sprašuje.

O tematiki soočanja z izgubo pacienta zaradi suicida in z njim povezane stigme, je s strokovnega vidika govorila prof. dr. Vesna Švab, psihiatrinja, ter k izmenjavi mnenj in izkušenj pozvala strokovno osebje bolnišnice. »Izkušnja samomora je najhujša izkušnja, ki jo nosijo psihiatri v svojem poklicu,« so dejali, in je “kot bi padel na vseh izpitih”. Tudi sami se soočajo s preizpraševanji, občutki krivde, stiskami ter tudi stigmami in miti, ki jih imajo o njihovem delu svojci uporabnikov psihiatričnih storitev.

Današnje predavanje in pogovor sta pokazala, da je v družbi veliko prostora, da (samo)stigmo zaradi suicida zmanjšamo tako v strokovnih kot laičnih krogih. Anja Klančar je na koncu apelirala na vse, da si je potrebno vzeti čas za pogovore s svojci, ki so žrtve samomora, in pozvala k pogumu, da pristopimo in jih iskreno vprašamo, kako so. Samomor je v družbi še vedno tabu, o katerem se veliko šušlja, namesto da bi se govorilo na glas. In Anja je danes glas številnih svojcev, ki po samomoru svojih bližnjih ostajajo v svoji bolečini sami in si postavljajo vprašanja, na katera ni odgovorov.

Spletna okrogla miza – PO POTEH DUŠEVNEGA ZDRAVJA  (17.5.2022)

V sodelovanju s STAklubom Slovenske tiskovne agencije smo izvedli spletni pogovor o prvi nacionalni kampanji proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji »Nisi okej? Povej naprej.«, na kateri so sodelovali vodja kampanje »Nisi okej? Povej naprej.« Nuša Crnkovič, strokovna sodelavka pri kampanji prof. dr. Vesna Švab in ambasadorji Brigita Langerholc Žager, Jože Petek ter Lara Florjančič.

Pogovor, ki ga je vodila Martina Kolenc Novak, je v ospredje postavil problematiko porasta duševnih stisk med mladimi odraslimi in študenti, stigmatizacijo na področju duševnega zdravja, vire pomoči in človekove pravice ter pomembnost ustrezne pomoči na poti okrevanja.

O svojih poteh »izgubljenega« in ponovno najdenega duševnega zdravja so spregovorili ambasadorji kampanje, ki so poudarili, da ni bilo lahko stopiti na pot okrevanja, ki je bila vse prej kot enostavna. Zaradi tega je velikega pomena podpora najbližjih, ki so steber opore v trenutkih, ko se pot obrne navzdol.

Pomembno sporočilo pogovora je tudi, da lahko vsak od nas pomaga v družbi krepiti moč duševnega zdravja. S pozornim in sočutnim poslušanjem tistih, ki se na nas obrnejo v duševni stiski, ter z veliko mero razumevanja njihovega počutja, pomagamo odpravljati stigmatizacijo duševnega zdravja.

Celoten pogovor si lahko ogledate spodaj:

Uvodni dogodek prve nacionalne kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja “Nisi okej? Povej naprej”

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v ponedeljek, 11. 10. 2021 izvedel uvodni protokolarni dogodek prve nacionalne kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja »Nisi okej? Povej naprej«, ki je potekal v Švicariji v Parku Tivoli v Ljubljani.

Cilj kampanje je znižati stopnjo stigmatizacije težav v duševnem zdravju in spodbuditi ljudi k iskanju strokovne pomoči. Večinski delež aktivnosti kampanje bo usmerjen v populacijo mladih, saj so trenutne razmere še posebej negativno vplivale na njihov vsakdan in posledično tudi na njihovo duševno zdravje.

Matej Vinko, specialist za javno duševno zdravje in vodja strokovne skupine za duševno zdravje na NIJZ, je ob začetku okrogle mize opozoril, da je stigma o duševnem zdravju prisotna na več ravneh. “Če govorimo o duševnem zdravju, moramo razumeti, da je to vseživljenjski proces,” je dejal. Po njegovem mnenju je treba ljudem zagotavljati največ podpore v zgodnjih letih življenja.

Prorektorica Univerze v Ljubljani Ksenija Vidmar Horvat, ki je med drugim zadolžena za ukrepanje ob epidemiji COVID-19 na področju duševnega zdravja, je povedala, da je njena ekipa oblikovala ekipo za okrevanje. Organizacijsko bodo pripravili strokovno podporo in pomoč tako študentom kot zaposlenim, da pravilno zaznajo stisko, tako pri sebi kot pri drugih, in najdejo pravi naslov strokovnjakov, na katerega se lahko obrnejo. Kot najpomembnejše ocenjuje, da se informacije o duševnih stiskah prenesejo tudi v akademsko okolje.

Predsednik študentske organizacije Maribor Dejan Glazer je potrdil, da so se duševne stiske mladih v covidnem času povečale, zato so v njihovi psihološki svetovalnici organizirali več svetovalnih ur. Razlogi za povečanje stisk so različni: zaprli so se študentski domovi, zgodil se je upad ponudbe študentskega dela, nekateri so se morali voziti kilometer ali dva, da so vzpostavili internetno povezavo itd. V tem šolskem letu pa že načrtujejo okrogle mize na temo motenj hranjenja.

Ambasador kampanje Aljoša Bagola, knjižni avtor in strokovnjak za digitalno oglaševanje, ki ima osebne izkušnje z duševno stisko, je povedal svoje mnenje, zakaj je pomembno, da o duševnih težavah, ki nas tarejo, spregovorimo na glas: “Česar ne izdavimo, nas slej kot prej zadavi.” Aljoša Bagola je prepričan, da je duševno zdravje valuta prihodnosti, v katero je treba intenzivno vlagati – tako kot družba kot država.

Ambasador kampanje „Nisi okej? Povej naprej.“ je tudi tetovator, gorski reševalec in glasbenik Sašo Dudić, ki ima prav tako izkušnjo s težavami v duševnem zdravju. Povedal je, da tudi on ni ubežal predsodkom in stigmi, ko se je soočal tako s prekomerno težo kot z anoreksijo. Ob tem pa je še opozoril, da ni vsaka pomoč primerna za vsakogar. Pomembno se mu zdi, da se osebi s težavami oziroma v stiski ne ponudi zgolj pomoč, ampak se ji poišče pravo pomoč. Ob tem je dodal, da je treba o duševnih stiskah govoriti naglas, tako kot govorimo o zlomljeni roki.

Uvodni dogodek predstavlja začetek aktivnosti kampanje, ki se bodo odvijale po Sloveniji. Mladim želimo sporočiti, da v svojih občutkih in stiskah niso sami, o njih naj spregovorijo s svojimi bližnjimi ali strokovnjaki. 

Prišel je čas, da začnemo odpirati prostor debate o pomembnosti duševnega zdravja in kot družba skupaj naredimo konec stigmatizaciji le-tega.